viaKaapstad

viaKaapstad trailer ENGsubtitles

2011-01-21T23:26:00.001+01:00

Made 4 everybody coming around to check what happened - in a quick preview...

viaKaapstad trailer ENsubs from GRega Rupret on Vimeo.

Padli ven, a še vedno notri...

2011-01-17T03:56:00.002+01:00

Rariteta. Posnetek s 3je perspektive. Odhod z dvorišča Wim's house iz Addis Abbabe / Etiopija.

Last of the Addis abbaba from GRega Rupret on Vimeo.

Naši Zanamci

2010-09-28T08:23:00.002+02:00

Vlasta & Dean. Motorja izgledata presenetljivo alike, a vendar...
Da bo tudi nam zima hitreje minila...link.

Vlasta na pole-position

Trailer

2010-06-04T12:57:00.001+02:00

Ekola, nima več smisla skrivati...malo za rajc, malo za gušt in predvsem veliko za 10 minut zabave...

HD različica pa na linku ... "link"

viaKaapstad

Predavanje v Krškem II.

2010-06-04T12:38:00.002+02:00

Po prvotnem predavanju v bližini Nove gorice, omenjanem predavanju v Krškem, prijetnem izletu v Maribor,je Krško presekalo še drugo predavanje. Polna dvorana, govorno navdahnjeni Borix in nekaj malega za povrhu po predstavitvi je bil dosedaj recept za prijeten večer.
V prihodnje se obeta še predavanje v Ljubljani in morda kakšno za gušt nekje ob pravem času. V kolikor čas ali neprilika grozijo, da vam, slash, ti predstavitve v živo ne bo moč videti, je naš prijatelj iz e-posavja spletno različico že razgrnil na spletnem portalu e-posavje. Check it out...

Za neklikajoč željne je opcija ogleda, ma, naravnost tu spodaj.

www.ePosavje.com - ViaKaapstad - 1 from eposavje on Vimeo.

www.ePosavje.com - ViaKaapstad - 2 from eposavje on Vimeo.

www.ePosavje.com - ViaKaapstad - 3 from eposavje on Vimeo.

www.ePosavje.com - ViaKaapstad - 4 from eposavje on Vimeo.

www.ePosavje.com - ViaKaapstad - 5 from eposavje on Vimeo.

www.ePosavje.com - ViaKaapstad - 6 from eposavje on Vimeo.

www.ePosavje.com - ViaKaapstad - 7 from eposavje on Vimeo.

www.ePosavje.com - Gregor Rupret o tehnologijah od Posavja do Južnoafriške republike from eposavje on Vimeo.

Predstavitev v Krškem

2010-05-05T16:56:00.003+02:00

Včeraj smo imeli predstavitev naše poti v Krškem, si ogledali fotke in kratek film, ki ga je Grega prav super zmontiral. Upam, da bo kmalu na teh straneh. Vstopnine ni bilo, smo pa pobirali prostovoljne prispevke in moram napisati, da smo zbrali 772 EURov, za kar se vsem najlepše zahvaljujemo in vzpodbujamo morebitne nove donatorje. Verjamemo, da jih bodo naši dohtarji v Afriki koristno porabili. Res bloga ne prebira več veliko ljudi, saj seveda ni nič novega, pa vseeno, če koga zanima.

Predstavitev viaKaapstad:

-14.5.2010 v Mariboru v"hiši Zahir" ob cca 21.h

-24.5.2010 v Krškem v kulturnem domu ob 19.h

DOMA!!!

2010-02-23T07:55:00.004+01:00

Doma smo! Res dober obcutek je to! Štiri mesece smo se preganjali po cestah, poteh in brezpotjih, pridobili ogomno fantastičnih izkušenj in srečali zelo veliko razlicnih ljudi. Vsepovsod smo bili prisrčno sprejeti in ne moremo našteti niti ene slabe izkušnje. Že res, da smo šli na pot z dobrimi nameni in odprtih misli, pa vendar: Kaj je to v Afriki? Toliko nasmejanih obrazov, prijaznih, dobrih, ustrežljivih in srecnih ljudi nismo srečali še nikjer doslej. Kaj je to v njih? Popolnega tujca z veliko "igračo" sprejmejo medse in delijo z njim tisto malo, kar imajo. Verjamite, res imajo malo materialnega, imajo pa veliko srce, ki ga razdajajo na vsakem koraku. Živijo svoje skromno življenje, največkrat od danes do jutri, kajti v Afriki obstaja samo DANES. Ujeti so v tradicijo, običaje in navade, vendar očitno zadovoljni in srečni. A ni občutek sreče tisto za čim stremimo tudi mi?!

Na začetku je bil objavljen spodnji post, ki pa se je zaradi dogajanja hitro "oddaljeval" od oči. Zato ga zopet postavljamo na začetek, ker verjamamo v veliko slovensko dušo in še večje srce! VEMO, da minimalni zneski tam DOLI rešujejo življenja!

HVALA VSEM, KI STE ŽE DAROVALI IN HVALA VSEM, KI TO ŠE NAMERAVATE STORITI!

ponedeljek, 21. september 2009

Daleč je Afrika

Zaenkrat še daleč od naših oči, vendar močno v naših srcih! Ko jo enkrat doživiš te popolnoma odbije ali pa popolnoma prevzame. Nam se je dogodilo slednje. Noče in noče popustiti. Pa kako bi, saj je do odhoda tam Doli samo še dobre tri tedne. Mi smo na višku priprav, moja noga bolje kot bi pričakoval,torej ni ovir !!!

Pred odhodom bi radi postorili še eno reč. Želeli bi pridobiti vašo pomoč Afriki, kot si jo sami najbolje predstavljamo. Unicef je sicer čisto v redu, tudi misionarji, vendar nas ne prepričajo! Vemo pa, da hodijo vsako leto v odročne kraje Centralne Afrike študentje medicine iz Ljubljane kjer nekaj mesecev poskrbijo za izboljšanje življenskih in zdravstvenih razmer. Na vse možne načine delujejo in VEMO! , da je vsak stotin namensko porabljen. Tukaj nastopite VI in po svojih močeh prispevate svoj delež. Ne morete si misliti, koliko pomenijo tam Doli že minimalni zneski.

Mogoče se vam bo zdelo vse skupaj le kaplja v morje vendar, mar ni tudi največji ocean iz samih kapljic?

Transakcijski račun Medicinske fakultete:

01100-6030708380

sklic: 250-501-09

namen: Kenija avg-okt 2010- viaKaapstad

Tule je še povezava na strani Sekcije za tropsko medicino:

http://www2.mf.uni-lj.si/~tropska/predstavitev.html

("naša" odprava še ni napisana, bo pa kmalu

Ob štartu se pravzaprav začenjaš vračati

2010-02-19T18:23:00.006+01:00

Zmedene glave po tovrstnih potovanjih so klasika. Hoja v rikverc, nazaj, pravijo. Naj še traja...

Dunaj, nestrpnost v porastu

Domači NAJvijači

Uf!

Buket

Prvi babli, cheers

Zadnja meja...pri Joškotu

Privajanje

Gamsoni na drugi strani slovenske meje, Slovenska meja

Mami

Še nedolgo nazaj, pričetek vračanja

Hvala vsem našim najboljšim...

Rock na predvečer štarta, kot kasneje, oni dan pred zaključkom
"Sramota Drejžniška"

Twitter style

2010-02-15T17:27:00.000+01:00

- boarding, 2gi klic

Poslednji "pot post" a ne zadnja objava

2010-02-15T17:18:00.002+01:00

Andrew

Poslednje prenocisce na Andrew-ovi farmi

Reka z rock festivala se vije mimo

22153km in pogled "nazaj"

Mixed emotions

Malo afrikaansk rocka za zakljucek

2010-02-15T17:14:00.002+01:00

Afriska nedelja

Poslednji rock in Joskotova muzicka zelja - Hendrix

Pogled iz reke

Camping

Chill out in kupci motorjev v ozadju

Razgled s chill out zone

Jep, hočte bit tle

2010-02-13T11:04:00.005+01:00

tredemark - kvazipanorama

Resno zastavljeno...l.2008

Na pokusini nismo videli dvojno kot jo vidi fotka. Promise.

Prvih 5. Shiraz je bil NAj.

Offroad in trgatev, ki so jo spočeli v ponedeljek...mah, kaj pa vemo, tu je Nedelja.

Fotka iz prejsnjega posta

Mama Afrika in mirimbe koncert. Brez besed je "Brez besed" povedano prevec

Na telefonu: Mandela

Barbara&Joe (CD je avtografiran)

Table mountain

Spodaj je morje in obala pa tko...

The best for the last, najlepsi padec sonca malo preko

Kaapstad

Maskota WC2010

DOGAJA

2010-02-13T10:59:00.002+01:00

Tu pa majo 1 ulico ki je cist brez veze? Pa se par drugih, ze spet benti. Pravi plac za konec nase poti.Nic folk nam se pac dogaja. Nimamo cajta za pisat,bomo pac mal bol pozno al pa tud ne!

P.S.
zadna zidanica je pofockana

Neklasicna fotka...kot je ni z ekvatorja, je tudi iz Cape pointa ni

Kako je opica pobasala Borixove kljuce...that was fun

Ena prodaja motorjev

2010-02-10T09:32:00.004+01:00

Kako v normalnem stilu opisati hekticno dogajanje, ki se vrti okoli nasih mopedov? Na kratko...motorji pritegnejo ma ama cisto vsak pogled na cesti in gredo v albume vseh, ki imajo s seboj kamero. Nekateri verjetno celo vec fotk kot mi sami. Nekje se vedno vrti pogovor tudi o
prodaji. Kar je obrodilo vec povprasevanja, kot bi si mislili. in eventually, motorji so prodani. Najboljsemu kupcu. Pravzaprav so bili skoraj prodani ze preko neta, kupca pa nam je omenil decko v Cofeebaai. Nekaj mailov zainteresirane javnosti iz Cape Towna (pridobljeni preko
poznanstev se s poti po Botsvani) smo danes vljudno zavrnili. In ko vceraj prispemo v Cape Agulhas, se modeli v baru zagrejejo...peljejo nas z "gumico" in 50vozli cez valove...ufff. In potem k poslu. Zjutraj naj bi ga dokoncali. Nah, potem pa zvecer, po kratkem pogovoru v portu
Agulhasa popoldan, prideta v backpackers omenjani tip in Andrew. Finalni kupec. Dalec najboljsa ponudba (ceprav so zjutraj modeli s colna rekli, da izenacijo vsako ponudbo in prisli na obisk s papirologijo). Danes "dokoncamo" popotovanje. Ju3 nas peljejo v vinske kleti, dalec od turisticnih poti. v soboto se vracamo v Agulhas in vsec nam je, da zakljucujemo najjuzneje. K Andrewu na farmo ali k kolegu v bikerski lodge. Ta vikend je tu rock festival in neko veliko tekmovanje v lovljenju mecaric...Andrew se udelezuje...v nedeljo piknik na farmi...v ponedeljek pa nas z ultralahkim letalom pristanejo v Cape Town, na letalisce. Kaj dodati?

Cape Agulhas - port, najjuznejse pristanisce v Afriki

Gumica, ki jo orto stegne

Najdaljsa pescena plaza v JAR ali Afriki, not sure...17km

Zastave v ozadju...proti kom vse igramo na WC2010?

Zacetek dneva zakljucka poti...

Se en bazen, ki ga nismo sprobali. Zgleda pa fajn.

"JA", simpaticna juznoafriska pritrdilnica

2010-02-10T01:42:00.003+01:00

Ja, to smo pa ze slisali, nekajkrat! "Vsega je enkrat konec, tudi najlepsih stvari!" Res so se nam
dogajale lepe stvari in se nam se dogajajo! Danes* smo dosegli najjuznejso tocko Afrike. Saj tocka kot tocka,kot mnogo podobnih, pa vendar. Prevzame te mogocen obcutek, da smo dosegli enega od ciljev! Res dober!

*vceraj, skratka v nedeljo (op. o.)

Juzneje na tem kontinentu, no go

Eni modeli mnogo juzno

Juzna panorama

Jep, motorji so se z nami

The big white - respect

2010-02-09T07:29:00.001+01:00

pESI from GRega Rupret on Vimeo.

viaSharksbay a.k.a. viaMosselbaai

2010-02-07T17:55:00.003+01:00

Po pridobljenem dnevu (zavoljo zmesnjave datumov) pomislimo, da je tudi obisk farme nojev vredno dodatnih 300km. Neplan je tej ideji zjutraj odkimal in po dobrih 150km parkiramo na zelezniski v Mosslebaai. Ju3i ju3o bo namenjeno cage view the big white one in trenutno lahkotno popoldne na pesku po nekaj day by day voznjah nam po trenutnih, se nedeljskih, merilih pripada. Iz vcerajsnjega lodgea dobimo nove ponudbe za mopede od slucajnih prespancev in ju3 bo s5 nekaj novega v razmislek. Mopki sami zase pritegnejo pogled, tudi v JAR, ki je sicer z vsemi vrstami motorjev dodobra prezet.
Vcerajsnji pogled v globino nam se danes jemlje misli in Kaapstad je po N2 - avtocesta slabih 400km stran. A gremo naokrog, ceprav 22000km ne bo uspelo sesteti. Bo pa voznja zatorej slikovitejsa. In pogled (in itak ne le to) na toplo morje, sunac in bikini je napram domaci zimi zagotovo toplejsi.

Praznjenje "zalog" na crpalki

Prva pomoc celadi

Upam, da bo crtkana crta na cesti ostala crtkana

Suncoast

Na stanici

Vlak zagotovo ne odpelje

V ozadju slike NI PLAKAT

Mosslebaai

2 x 110

2010-02-06T19:23:00.000+01:00

En most...

In nekaj za spomin...

PUJCEKI SE ODMARAJU

2010-02-05T18:18:00.005+01:00

Kot smo ze omenli se gremo malo odmarat na obalo. Glede na to da smo slisali da smo pujceki, smo si pa po taki poti tud zasluzli pa prosim brez zamere. Nora nora obala Coffee Bay z vsemi dodatki kar je mogoce al pa tud ne, kak pac komu pase? Eno malo slici na Portoroz sam je dosti bol bukse!!!!
Smo probali ze vse mogoce na nasi poti,ampak danes smo se odlocli da gremo se deskat. Za nas je blo prvic, ampak na tapravih valovih je to prav brez veze. Tak kak se spodobi za zacetnika, prvo probamo na obali kak te stvari potekajo,lovimo ravnotezje pol pa kak se spravimo na desko. Na suhem ni blema v vodi pa malo drugace, sploh pa en malo tezje! Rekordi so padali kot po tekocem traku do 2 s, ampak dalje ne ide zal. Bo potrebno se malo vaje, kot so rekle poucene glave, praksa dela mojstra? NORO NORO brez vseh pripomb!!!!
ze spet gumi defekt
ajde te

Cena Drakensbergovega Sanija, pocen okvir, nosilec in guma...ne varimo vec. Basta.

Vzajemno...guma "odpadla" ze po dobre pol ure

Wild coast ... St. George

zaliv #2

Apartma, very najs

Beware of sharks, pogled s sosednje terase

Coffee bay, sprehod v lokalno sceno

Viva la musica

Jezerca, kjer pocivajo duse prednikov

Lekcija na suhem...

V 5ih korakih do stanja na deski...98% uspesnost lekcije

Naravni talenti

Coffee bay shack, nekoc zelite priti sem

Drakensberg...Sani pass...revisited

2010-02-05T18:12:00.002+01:00

Untitled from GRega Rupret on Vimeo.

LESOTO, POL PA DOL

2010-02-01T22:14:00.005+01:00

Takoj po prestopu meje smo spet zacutli pravo stvar. Ampak se vedno se stvari odvijajo v J.A po starih poteh loceno po ..... Lesoto kje je ze to ? Malo ze zamorjeni od ravnih cest in takoj po vstopu so se zacele lepe vijugaste ceste. Pokrajina prav cudovita eno malo spominja na Juzno Ameriko. Vozimo se med 2000 in 2800 m nadmorske visine, kot da gremo na Ovcaka. Na avtokarti je oznaceno mesto Oxbow pa se dajmo vstavit tu. Vidimo Lodg ,gremo malo dalje da vidimo mesto. Ja ampak Lodg je tudi mesto in vse kar spada zraven.

Sani Pass je nas danasnji cilj, nadmorske visine 3000 pa nekaj baje. Ceste vse bol luknjaste ,ampak bo ze slo. Mi veseli pridemo do meje pol pa lazji del dol po dolini. Mislimo da smo ze obdelali Afriko po tezkih poteh pa nas caka za zakljucek res orto zadeva!!! Cesta se spusti naenkrat navzdol,vijugasta kar se da in posuta s skalami. Majster Grega jo prevozi brez padca, Borix nekaj malega jaz pa malo vec. Se vsa sreca da ni dolgo trajalo, pol se je cesta odprla, smo komaj cakali! Smo bli prepricani da smo dali ze vse skozi, ampak to je bla res pika na I.

Zdaj pa gremo malo uzivat na morje!

Butha Buthe za kratko pavzo in preganjanje dezja

Borix in local Lesoto kidz

D'View

Pogled iz spalnice...Oxbow

D'View sequel

Pass (ed)

Naravni aranzma v Lesotu, gorski kraljevini

Kopanje in bademaister v pomoc

Smucisce v rain season

Sani pass dolgrede, nam je dal vetra (ne dobesedno)

Nazaj v JAR, le zakaj imamo multiple entry vizo je tu postalo jasno

Na zakljucku Sani pass, pogled nazaj

Lapa-ali kjer imajo "fantje" svoj plac

2010-02-01T21:59:00.003+01:00

Francoisa smo spoznali ze v Botswani preko njegovega oceta. "Obvezno ga obiscite, ko boste v Pretoriji, bo zelo vesel in motor vozi."je rekel ob slovesu. Tudi pridobitev JARovske vize ne bi sla tako gladko skozi, brez njegovega posredovanja. In smo zapeljali v Pretorijo, na najbolj nemogoc(nevaren) plac, kar smo izvedeli kasneje. Francois po klicu takoj zacne "resevalno" akcijo iz nevarne cone in priskrbi spodobno spanje v blizini. T-bone(500g) v lokalni Ostrogi se vrhunsko prileze, spanje se bolj, naslednji dan pa na voznjo naokoli v spremstvu BMW GS in seveda obvezen T-bone(500g)! "Spite lahko pri meni, je dovolj prostora" nas pobase in ze smo v njegovi lapi ob pivu, klobasah in prijaznem klepetu. Odvetnik je, preko 300 primerov z umorom je ze reseval in nase motorje naj bi kupil in jih s prijateljema pripeljal nazaj v Slovenijo(viaKaapstad versa). Zivi bili, pa videli, se je cas! Ja, pa z zeno pricakujeta prvega otroka. Po obilnem dezju v lapi prespimo, ki je tu s slamo prekrit,odvisno od velikosti parcele,prostor ob hisi, kjer so vse potrebne stvari za velike "fante".

Big boys

Za jezom...0 rafting

Francois-jev BMW v prodaji

Francois doma

Nas 6, zeni manjka slab mesec

Spremstvo do obvoznice Pretorie (v ozadju)

LP iz Jo'burga

2010-02-01T21:56:00.001+01:00

Kje, kdo, zakaj in kdaj...mala skrivnost...

Vladimir Yarets

2010-01-29T10:55:00.003+01:00

Final frontier

Vladimir (69) in njegovi, nekateri cilji, poti

Start v nov milenij

Gluhonemi Vladimir na poti okoli sveta za Guinessovo buklo...

Zacel na Jawi350, nadaljuje na BMW GS650

Twitter style:

- z motorji okoli Pretorie (aha, JAR) + Francois na BMW
- vceraj Francois-a pocakali v najnevarnejsem (Sunnyside area) delu mesta, luckily je bil se zelo dan
- dec je omenil klic na ambasado v Botsvano...nekam gladko so res ze popoldan uletele vize
- ju3 v SLO nogometno bazo :)
- plain tickets rezervirane (oci, se vidimo za tvoj RD)
- hotel v "varnem delu" Pretorie, k sreci dober inet za rezervacijo kart, a danes backpackers na robu mesta
- prevoz motorjev dam tu mac, kupci so...
- obiskovalci WC2010 boste zeleli vsaj 1x v verigo "Spur" na vecerjo

Gaborone...JAR ali nazaj

2010-01-27T14:07:00.006+01:00

...Gaborone, oblaki, scije

- JAR ambasada, Borix maha
- Ka te de delate tu ?
- Rep med noge?
- Ni nam lahko!
- ???
- Mi zjutraj na Ambasado malo bol resni...
- Zuta kartica in ostalo resi problem
- Viza in Viza , jutri JAR
- 110x2 baje je taduksi
- danes pranje menjamo gate
- ajde te

"Riti" gledajo proti Namibiji

Kalahari highway

Po ravni cesti, ki s5 uspava...na pol poti dolta, v Gaborone.

Vecerni screensaver

ki traja...

in traja...

Preganjanje oslov za krajsi cas ob postanku

Kalahari

viaNamibia, NO "GO","LJ" & "KK"

2010-01-27T13:34:00.006+01:00

Priporoceni poplavljeni kamp Thakadu v Ghanziju se pokaze veliko bolj poplavljen, kot smo mislili da bo. Ampak,"divje" meso na zaru v poplavljenem Kalahariju, olala!! Spanje v suhem sekretu kljub milijonom komarjev luksuz, da o poplavljeni cesti po celonocnem dezju ne govorimo sploh! Namibija, prihajamo na polno, ampan ne gre brez vize, katere ne moremo nikakor dobiti niti pod razno na meji, vendar nam le dovolijo do najbliznjega kampa cez mejo, seveda brez vize in pasosev! Torej Namibije ne bo, viaGaborone po JARovsko vizo, ki naj bi bila macji kaselj...
Borix

Namibija za vogalom

Zbiranje firewood spred poplavljenega kempa

Kitchen sefa pred pravim dogajanje. Se pred mesecem so "molili" za dez.

Plazov v Motsvani zavoljo ravnin ni, poplave, tudi velike, pac. Sredi Kalaharija...

Oblaki so vedno. Kaj pravijo?

Nas prespalni "skret"

Takhanadu kamp slovi po izvrstni "game" hrani. In je bila. Elektrika, ki manjka ogroza cca tono zalog "game meat" v hladilniku.

Tik pred zadnjim ovinkom...

Twitter style

2010-01-27T10:02:00.003+01:00

- Namibija ostaja z naše strani untouched, ambasada je sedaj sicer takoj za vogalom
- Po dveh dneh in 800+km vceraj v dezju uleteli v capital Motsvana, Gaborone. 1vi info z ambasade, Juznoafriskih viz tu NE izdajajo. Politi od dezja in info upali na nov dan in cekirali, kako preko Zimbabveja, Mozambika do eventuelno s5 Tanzanije. A le za minuto.
- Imamo izpolnjene apllication forms z embasade in pravijo, da traja dejansko manj kot 10dni, da izdajo vizo, ki za EU Slovence seveda nekaj stane
- Bili zmerjani, da ne spostujemo drzave, ker nimamo organiziranega naslova za prebivanje tamkaj
- Ustimali naslov, cakamo potrditveni mejl za prilogo formularju
- Predvceraj spoznali voznika tovornjaka na poti v Angolo, ki ima sina, Francios-ja v Pretoriji. Bikerja, odvetnika, ki se veseli srecanja z nami... Kontakt z njim pred kratkim obeta klic na ambasado...
- Danes pa kak post...zvecer...je bilo pestro

Meerkats / gostujoce pero

2010-01-25T06:44:00.003+01:00

Our last ten months were spent in the Kalahari Desert working for the Kalahari meerkat project. We earned our keep by assisting several people who were researching communication and cooperation in meerkats and the slender mongoose. There were lots of different groups of meerkats on the farm and each individual could be recognised from a dye mark somewhere on its body. Everyday at around 5am we would sit and wait at the burrow for the meerkats to wake up, then begin the challenge of trying to weigh them. The meerkats were weighed three times a day in the morning, at lunch and in evening, and were convinced into the scales box with egg and water. The remainder of the field sessions were spent following the group for up to three hours collecting information on their every movement such as who is on guard, what they are eating and who is fighting who. A day in the life of meerkat is an exciting one!

After ten long months spent on a very isolated farm we decided that enough was enough and that we should go travelling and see more of Africa. Many many hours and lots of buses later we made it through Namibia and up to Victoria Falls in Zambia. Back down into Botswana to see lots of hippos and elephants in Chobe and then down to Maun where we met Boris, Joseph and the one with malaria. Today Nicola is very very hungover, which she is balming entirely on Boris.

Gasilci. Thank U Nicola&Zoe for the post.

Twitter style:
- Grega "killed the beast"
- Predvceraj krasen vecer z extra kulinaricno izkusnjo v poplavljenem Game kempu
- Smo v Namibiji, a neuradno...cez 10min nazaj na mejo, kako do vize po neki drugi poti,
ker za nas issue-ajo le v Gaborone (capital), ki je 700+km cez Kalahari in neke crtkane ceste ne obetajo. Torej, danes Windhoek ali Namibija ne sploh.
- Josko ustimal fejst kofe
- Objava "na crno" s kota lokalne recepcije

Botsvana, Motsvana pravzaprav

2010-01-22T15:38:00.004+01:00

Tezke ceste so za nas zakljucene. Zavestno in za povrhu ne razpolagamo vec s casom za popravila in razsirjeni plan za zakljucek po JAR bo zahteval svoje dni. 605km po lepi cesti in generalno skozi celotno obmocje naravnega parka od meje v Maun. Oldbackpackers camping po nekaj luzah je spet pravi blef catch za kaksen dan. Se vedno sparkirane srecamo v kempu nizozemsko skupino medicinskih bratov, ki se potepajo po juznem rondoju Afrike. Ti so, potem, ko smo skupaj preckali mejo prespali v divjini, saj lodge, katerega so izbrali presega sanje o njihovem dnevnem limitu (800$ na noc...na osebo). Upam, da kasneje posljejo kak foto, po pricevanjih je bilo zelooo pestro. Ce si predstavljas nosoroga 20m stran od ognja...
Skoraj skupaj naslednjega dne vzletimo nad Okavango, da si to ogromno obmocje clovek vsaj priblizno predstavlja. Mejo, ki ograjuje wildlife od domacih zivali, in je tam zavoljo ogromnih poginov v preteklosti, ko sta se mouth in se neka zivalska bolezen prenesla z buffalos na krave,
smo preleteli v nekaj minutah. Potem je vsak kader, ki ga gledas z letala pogled zase. Slike ne pricarajo vzdusja, a nekaj zelenega in vode se le vidi. Za mero adrenalina nam na prigovarjanje Henry demonstrira "varne" limite malega enopropelerca. Josko se je spet svetil kot kresnicka v crni temi...

Z roba ceste ... ta velka zirafa

Cez dan je prazen.

Pesek popije vsakodnevni dez.

Boarding.

Pogled proti reki v daljnji daljavi. In se malo dlje. OK, morda celo proti jugu.

variacija A

variacija B

variacija C

variacija C s stresico

variacija D

nagib v levo

1 mali sloncek, se je pozibaval...60 malih slonckov se je pozibavalo...

SLO - Dutch, Old backpackers, cheers guya, we're still in town

S colnom po mocvirjih Okavanga

Dec in pol. Off s colna, v Okavangu.

Tudi malarijo imajo v Afriki

2010-01-21T18:38:00.003+01:00

So rekli, da ni taprave poti cez Afriko, ce ne staknes malarije. Ze res, da je nismo iskali, kar sama nas je poiskala, bolje receno mene je poiskala. Kar dobro sva se premetavala. Nekaj casa je ona mene tresla, pa nekaj casa jaz njo in sva ponovila vajo. Ko sem bil jaz na sceni je bilo v redu, obratno pac ne. Prvo tresenje sem pripisoval padcu na stopljenem asfaltu, pa ocitno ni bilo samo to. Bolela me je prav vsaka kost in misica, pa se mrzlica me je tresla. Ok bo ze, sem si rekel! Nato sem jo naslednji dan jaz premetaval s skakanjem na spagi z mosta in bilo je ok. Naslednji dan na raftingu je bilo skoraj do konca v redu, potem me je pa spet zacela premetavati. Precej nebogljeno se clovek pocuti, pa se nic ne ostane v tebi. JARovec vidi vse skupaj, me povprasa pa grdih sanjah prejsnjo noc in ugotovi teto malarijo. S pomocjo gospe farmacije se je lotimo na polno in naslednji dan ubozica podleze, jaz sem pa ponovno v sedlu!
Ima pa Sam iz Malawija zgodbo za otroke, ki gre nekako takole:
Malarija je tovornjak s sovraznimi, dobro izurjenimi vojaki, ki pridejo v telo in unicujejo vse pred seboj, predvsem dobre vojake. Skrijejo se v temnem gozdu, kjer jih nihce ne more najti. Zato se jih je treba lotiti z zvijaco. V gozdu je potrebno narediti poplavo(piti veliko vode), poslati nad sovraznika marince(antimalarik) in pokoncati sovraga!
Zaenkrat je to to in naj tako tudi ostane, ne zelimo je vec!!
P.S.
for details : viaKaapstad.blogspot.com

A se gremo mau pelat?

2010-01-18T17:59:00.003+01:00

Ju3o kot se sika in Botsvana 67km preko reke na dohvatu ruke. Cmok ne pali. Kletvice ne pomagajo, toliko smo ze izkusili. Glede na ozgane noge z raftinga je pasalo nazaj v gate, sraufarija pac ni disala. Ponavadi Cmok tovrstne lumparije zganja kadar je napak tudi kaj vecjega. Neprijetna zgodbica, ki nam jo je zlifrala lokalna tovarisica, kako je motorista (pred 3mi tedni, skupina 12ih, za katero smo ze slisali ob poti), med odtocevanjem na cesti dolgrede po Bocvani, pohrustal lev, ob crknjenem motorju ni vlila samozavesti za nadaljevanje tistega dne. Jah, bomo imeli pa workshop v naj nobl placu doslej. Nedelja in naj varilec v Livingstonu je bil na delovnem polozaju v slabi uri. Uplinjac na prafaktorjih in le nekaj poprej spoznanje, zakaj Cmoku tokrat slabi. Napokan main frame. Glavni okvir motorja. In ne prav nedolzno. V najslabsem primeru bi z motorja padla masina, v drugem primeru pa cel levi zadnji konec. Sreca again. Skratka, dan je minil nedeljsko delavno in dezni oblaki so pripomogli, da je bil motor skupaj ze ob 6PM. Ju3 pa naprej al kk? In ker Joskotov Gamson doslej ni imel problemov, je pac zakasljal naslednjega dne...hkm, danes. A le za slabih 10 minut. Torej, welcome in Bocvana.

Twitter style:

- Boris prebolel teto Malarijo (3 dni)
- Josko se vedno sanja o 2x110 (any idea?)
- motorji kot urice
- opekline z raftinga pecejo kot ... (sunscreen ni pomagal). Mami, jemljem tiste pikice iz mejla.
- na terasi lodgea, zju3aj pridejo sloni k reki in preko reke, Namibija. Zelena.
- Slona z druge strani ceste smo ze pofockali.

Uplinjac v pravih rokah

Idealni workshop

Jau, jau.

Mango za distanco

Jau, jau #2. Razpoka gre kar naokoli...

Rasta na delu.

Josko sciti oci pred varilno svetlobo.

Sorry for not being up for coffe, Carrie & Please email some microflight pfotos and email on post Neil

Donor Co-Arinate tablet proti malariji Trent. We meet in SAR, yes?

Jalla, jalla v Bocvano, a prav dalec ni slo. Pece tu mac.

Jurc, nc fousije...

2010-01-18T17:47:00.002+01:00

3 x svetovni prvaki na reki Zambezi, ti nasi Bobrasi. No pa dajmo se mi probat kak te stvari potekajo na enem najznamenitejsem raftu na svetu. Grega prvic ,mi2 sma ze probala ,ampak take zadeve pa se ne ! Bobre se pa dobro spomnijo, ni kar tak bit 3x!!!

Zjutraj nas v centru prav lepo nafutrajo z vsemi problemi ki bi lahko nastali pri raftu. Benti kam ze mi gremo ,pa kaj delat! Eno malo se pa zamislis al je to potrebno. Helme na buco, safle v roke pa rokavcke da ne bi blo kake panike. Ajd pa se gremo ce mora tak bit.

Eni ze veste kak to gre , prvo malo vaje , leva desna pol pa desna leva
pa hop v vodo. Ta vlki sef po imenu Vinnie ,mi 3 bumbarji in Rene,Maria in Peter bla ekipa je. 17 brzic pa okoli 4 ure uzivancije nas caka s tem da 9tka malo morgen ker je prenevarno. Za zacetek malo zgodovine rafta in najvisjega nivoje vode. Brzice imajo svoja imena 9 pa prav posebnega Commercial Suicide!!! Od brzice do brzice se stopnjuje razpolozenje cakamo pa na 15 Arnolda in 16 pralni stroj. Pomecemo se v vodo pol pa lebdis na hrbtu in uzivas in uzivas pa spet uzivas!!!
2 druga covna sta se ze prevrlna mi se ne ,probamo se sami pa nea gre. In se res nismo prekuclni do konca ravta ,kak nam je ratalo? Folk ce grete , ne v gatah!!!

Preleteli mejo

2010-01-14T17:08:00.013+01:00

Med pripravami na naso pot smo si dolocli par placov ki jih zelimo obiskat, med njimi je tudi reka Zambezi z dodatki. Mogocni slapovi in most so nam res polepsali dan, povrh pa se povn pisker adrenalina.
Zjutraj nas iz kempa odpeljejo proti slapovom, mimgrede smo v Livingstonu. Gremo prvo na most al na slapove, ajde gremo prvo na slapove. Bucanje slapa nas preprica da bomo videli res nekaj lepega, pa ceprav ga ne vidimo. Pa smo meli kaj za videt,slike pa prikazejo vec!
Pasa za oci in duso, mati zemlja ze ve kaj dela!
Zdaj pa se gre zares, in ga mahnemo proti mostu. Odlocimo se za trojcka v enem paketu, ce smo ze tukaj.Te stvari tukaj potekajo zelo hitro kot po tekocem traku ,se obrlni se nismo in smo ze imeli varovalne pasove na sebi. In gremo probat zajlo za zacetek ki nas odpelje na drugo stran reke v Zimbabve. Obcutek za zacetek kar pravi, predpriprava za metanje z mosta. Komak smo si malo oddahlni ze nas klicejo naj pridemo, dajte nam malo lufta! Pogled z mosta je prav neverjeten, uf pa tu dol se naj vrzemo? Borix je prvi na vrsti za Svinganje tako se tej stvari rece, pol pa vsi skupaj ugotovimo tabuksa zadeva!!! 111 metrov prostega pada proti reki pol pa nihanje gor in dol ,uzivali vsi po vrsti, povrh pa se pogled na reko in slapove. Dogajalo, dogajalo!!!!

- 110x2...any idea? ;)
- ju3 bo tut lepo

Katastrofa

Pa mislm...

Se mal pa bo...

Rock n' roll

Bungee Zambezi from GRega Rupret on Vimeo.

Victoria, que bello

2010-01-14T17:08:00.011+01:00

Komentar?

Mislim,

potreben

sploh.

Sanje na Zanzibarju in prihod v realnost

2010-01-14T16:58:00.004+01:00

Zadnji etapni cilj, češnja na vrhu smetane ali žlička sladkorja v zelo zaželjeni kavi, ki je silom prilike tudi na Zanziju ni, vse to je Zanzibar...
Iz prav domače natrpanega Dar-a, ki mu nismo privoščile, da nas preveč očara (svoje je naredil tudi dež-kakopak!), se nam je do skrajnosti mudilo na tako opevani otok, med palme, banane in kokos, na rajske plaže in pod slamnate dežnike.
2 uri z ladjico je trajalo, da smo prispele v raj. Ko še ni bil na dosegu naših nog, je prav tako tudi izgledal. Sinja modrina, ki je preliva v nedolžno belino in ta naposled v čisto zeleno... Ampak Stone town ti hitro postreže z afriško realnostjo. Roko na srce, Zanzibar je Afrika z vsemi svojimi posebnostmi in če želiš, da ti je všeč, moraš to dejstvo sprejeti.
Zanzinar town oz. za turiste Stone town je malo mestece, premagljivo tudi le z lastnimi nogami. Zaznamovano je s kruto zgodovino trgovanja s sužnji in tega pečata ne zabriše niti rajskost nekaterih predelov otoka. Ozke ulice, v katerih se z lahkoto izgubis, odsevajo afriški temperament, v večernem soju sveč, ki nadomeščajo že decembra izgubljeno elektriko, pa so romantično neromantične.
Dva dni pohajkovanja po tem mestu je bilo dovolj. Gremo na plažo! Odločitev je bila težka - povsod je lepo, a kje je ta trenutek najlepše? Odločimo se za sever, za vas Kendwa. Tja nas je seveda pospremil dež, ampak pogled na naše domovanje naslednja dva dni je v trenutku izbrisal spomine na vse manj prijetne trenutke v Afriki. To je raj in užiti ga je potrebno v vsej njegovi popolnosti!
Kar smo želele, smo dobile - bungalov na beli peščeni plaži, viseče mreže pod palmami, droben bel pesek in sinje morje. Tudi coctaili niso manjkali, čeprav brez dežničkov:)
Poležavanje na plaži in kopanje v nič preveč sveži vodi je bilo krasno za konec potovanja. Uspelo nam je celo pozabiti na dolgo pot, ki nas bo kmalu vodila domov. Kaj bi dale le še za en dan več na tem otoku!

O tem, da je čas prehitro minil ni potrebno izgubljati besed, a važno je to, da smo na Zanziju doživele to, o čemer smo celo pot potiho sanjale.
O povratku domov le toliko - vse skupaj je trajalo 33 ur. Na letu DAR-AMS smo pridelali 2 dodatni uri na letalu, zaradi česar smo se morale odpovedati kavi v Amsterdamu. Še sreča, kajti baje bi v DAR-u skoraj še prenočili. Temperaturni šok je bil velik...

In še namesto zaključka...
Afrika je posebna zgodba in Tanzanija le del nje. Uživale smo sleherni dan v tej deželi in spoznale,
po kaj smo odšle. Afriška zgodba naših fantov bo veliko bolj popolna in to jim priviščimo! Fantje, kjer koli že ste v tem trenutku, uživajte vašo pot do konca! In HVALA za vse trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Mi že vemo...

Zanzibar town aka Stone town s ptičje perspektive

Malo večja ulica

Ne, to ni iz leta 19xx ampak Zanzibar danes. Dnevno svež ulov na sliki spodaj...

Težko se je odločiti - tuna, barakuda, hobotnica, lignji, škampi in še in še.

Vanilija, ena najdragocenejših začimb Zanzibarja.

Zajtrk z najlepšim razgledom.

Harmonija...

Ko se morje preseli na kopno.

Zdravica ni bila namenjena odhodu, a...

...slej ko prej pride tudi njegov čas.

ZAMBIJA, PRAVI TRENUTEK IN CIPS

2010-01-14T06:42:00.003+01:00

Nic vec Malavi, gremo v Zambijo. Odlocno krenli na pot, nabrat cim vec km. Mejo smo resli na hitr nacin odloceni da ta dan izkoristimo v najbuksem smislu. 593 km prelepe pokrajine in ceste ravne nasim nas je pripeljala v Dam View Lodge ob jezeru. Smo pa bli edini gostje dalec naokrog, kar pa tud ni slabo. Vecerja ,makaroni pa se nekaj zraven!

Pravi trenutek! Đorđ nam je ob odhodu poleg cokolade dal se nekaj zraven, ko boste zacutli trenutek. In je bil zjutraj v lokalni soli, ki sprejema 700 otrok, zal tudi 50 sirot. V razredu je po 60 otrok, za njih skrbi 20 uciteljev. Gradijo srednjo solo , ki pa zal poteka zelo pocasi zaradi pomankanja!!! Financna sredstva zbirajo na razne nacine, tudi dohodek iz Lodga gre za solo. Tezko zivljenje je nemogoce opisat, lahko pa si predstavljamo!

Nekam tenko smo z bencinom , mislimo da bomo prisli do pumpe pa Cmok prej mrkne. Spustimo nekaj materjala iz Gamsona pa gremo dalje pa ceprav so mopedi na rezervi.Zakaj ze mamo kante zraven? Na vso sreco smo jih prav kmalu natankali. Gremo proti Lusaki iskat banko kjer bi zamenjali ceke al pa masino. Hodimo od banke do banke pa nic, samo gotove pare.Ura je taprava da gremo nekaj pojest ,burger in cips ,Borix pa sendvic z kuro.Mesto kot mesto nic kaj za nas.

Pa tudi Zambijske ceste znajo bit zahrbtne. Borix in Orix sta prav lepo zaplesala na TEKOCEM ASFALTU ,sledi padec brez vseh posledic razen strganih hlac. Mi2 sva imela cips ker sma jedla cips tu negi se lahko rece! GREMO DALJE!!!!!!!!

Dobro ju3o

Pred solo

Puscanje bencina

Cheers Josko

Ata je posteno zapluzil v asvalt, a vse prima OK

Sladka vecerja

Pisalni koticek

twitter style:

- Borix na banki v borbi za $, ki jih v Zambiji nikakor ne dajo iz rok
- cez 1.5h via na Viktorijine slapove
- najurejenejsi kemp doslej je prava bomba
- shoping v Livingstonu, kot poprej v Lusaki je v "domacem" rangu
- Cmok vceraj narazen in napol skupaj, sla membrana na vplinjacu, pa bo moralo gret kar tako
- danes se obeta nek adrenalinski skok 112m v Zambezi. Maybe yes, maybe no, maybe baby I don't know
- Josko pregleduje status olja

Malawi na izhodu

2010-01-10T14:56:00.005+01:00

Malawi je ena prav lustna dezela. Po planu naj bi ga kar preleteli, sedaj moramo pa kar pohiteti, saj nam bo viza potekla. Najprej jezero, ki ne izpusti kar tako, krvodajalska akcija, nazadnje se prdeci, ki so postali prevec tekoci. Se en dan v Lilongweju, ki je razvleceno mesto z vsem kar pritice afriskim mestom, prdeci prehajajo v normalne okvire in Zambija nas ze pricakuje!

Twitter style:
- po 2eh dneh zvijanja in globokega dihanja krci Gregu popustili
- via na pocivalni dan sedaj vsa pokonci in ju3 Zambija
- Agavin caj, boljsi z medom ali sladkorjem, pomaga
- vsi proti vsakomur v camp billiard in urejanje arhiva slik
- motivacija narasca na level normal, ki je po defaultu high
- dekleta danes na poti dam, bon voyage

via Lilongwe

Dez med obiskom Lilongwe, Grega se zvija

Kemp Lilongwe lookaround

Priprava guavinega caja za prebavo

Sam, car

2010-01-10T14:08:00.002+01:00

Samantha, raje Sam, najmlajsa med stirimi otroci v druzini, rojena v Zimbabveju. Vedno od nekoga mlajsa sestra in vedno zelela biti ona kot "Me"! Zivljenje srecnih in nesrecnih nakljucij jo je pred 7imi leti pripeljalo v Senga Bay. Cool runnings camp je ime se iz JAR, kjer sta z
mozem imela bar. Smiley-i vsenaokoli in smejko pozdrav, ki ga uporablja po lastni licenci so okuzili skoraj vse dalec naokoli. Pozdrav uporablja padalski bataljon, otroci ob cesti, ko hrumi mimo v Chevyu... Kemp je njeno sredstvo prezivetja, delovanje v lokalni skupnosti njen smisel
zivljenja. Vse vrste delavnic za invalide, aktivacija vojakov v pomoc soseski, razvoj "village tractor"-ja, ki ga je z donatorji pripravlja za pomoc kmetom, da delo na polju ne bo izgovor za neprihajanje k zdravniku...

Knjiznica odpira vrata v kratkem

6 racunalnikov z inetom od vojske in vojakom za knjiznicarja, da bo red.
Knjiznica poleg headquarters padalskega bataljona

Razlaga ozadja tablic na steni bara. Storije, storije.

Nek pogled v kemp

Smile

Cool donacija

2010-01-08T20:46:00.008+01:00

Ko smo odpeketali z Big blue-a, smo rekli Chrisu, da jo picimo v Lilongwe, capital. "But, what are U gonna do there?", he asked. "Well...," in smo sli. Nekje na pol poti je bilo, ob reH2O, ko sklenemo, da je Senga bay le boljsi naslov. Tako je pravil Chris. Malawi nam pa itak dopade mnogo. Najlepsa trava ob jezeru. Cool. Cool runnings camp. Like na 1vi pogled. Bar, Malawi lake v objektivu oči, mir in krasna trava, ki je nočno deževje "pojedla" z lahkoto. Zbujanje v novo ju3o, sušenje, gremo; kavica, Lilongwe, po moznosti Zambija. Samantha, o njej posebej, ima posebno vprasanje:"...I'm a vampire and please, if you can donate...." In smo storili naj dejanje tega potovanja. Na kasonu Samanthinega Chevya 3500, ki hrumi gosposko, smo skupaj z Jessico in Peter-om vpadli v children friendly bolnico v Salimi. Vse ostalo je bila rutina in malarije nimamo... Vrečka krvi resi 4 otroke in nosecnice umirajo, ker v banki krvi nimajo zalog. Nula. Preverjeno. Darovalci pa so vecinoma le vojaki lokalnega padalskega bataljona. Ah, in omenjana bolnica pokriva 4i okrozja...2 zdravnika in nekaj priucenih...

Malawi lake si zasluzi se en dan. Definitivno. Tudi Butterfish je vredna repeteja.

Pred nadaljevanjem dneva nabavim, namesto prepite baterije telefona, novo za 3EUR. Original. In sledi obisk v fundaciji Lucy, ki skrbi za na smrt bolne (90% HIV, 70% teh raznolika rakasta obolenja). Delujejo kot ambulanta in za razlicna obolenja, ker zdravil ni moc dobiti 24/7, uporabljajo tudi naravna zelisca. Pomnite omenjani Neem tree? Tu imajo Atmezijo. In za diarejo...za zaprtje Guava, Mango, Avokado listi...za "flush" pa semena Papaje, po 10 prezvecenih zjutraj in zvečer, da ti akcijo komaj kaj ustavi. Ambulanta deluje donorsko in pocasi poskusajo uvesti koncept, katerega bi kdo zelel posnemati. Vpisani pacient se spremlja tedensko, cetudi na domu, izobrazujejo sestre v pomoc, nudijo izobrazevanja in relax cas za vse, da pozabijo na vsakodnevno mucenje z boleznijo. Lucy and Tony Finch.

Cool look s terase Cool runnings bar

Srecno prispeli. Spet in tako naprej.

Darovalca #1 in #2

Darovalec #5

Atmezia

Lucy and Tony Finch mobile in njuna Dr.

Peter (#3), Jessica (#4), Tony & via v Lucy and Tony Finch health centre

Malawi, the place to be ali JJ without Chris (by Noel)

2010-01-08T20:27:00.004+01:00

Dreamy again,...but.
Malawi preseneca od prvega momenta. Vreme se je iz Tanzanije spremeni takorekoc na meji. Sunny. Hot. 35C in 80% vlage. Zasvicali ze na meji, a hladi, ko se peljes. Po Joskovem postu so stvari postale se sladkejse. We feel Malawi? Ze, a vendar drugace kot Etiopijo. Gremo in pristanemo, po 100 offroad metrih, v se enem fejst relax kempu. Ljudje ob jezeru dnevno jedo jezerske ribe in fizol ter simo a.k.a. ugali v Tanzaniji. Kennedy (slike ne bo) nam je prejsnji vecer prijazno razlozil, kako poteka ribarjenje. OK, nazaj v opisujoci dan. Za zacetek. Dopade. 2 dni, kaj mislita? Obljubim, da ju3 menjam olje in frgazer se vedno caka novoletno obljubo...minuta za premislek je bila predolga.
Chris is Nemcije, model, katerega morda gostimo med naslednjimi posti in smo ga spoznali na trznici mesta istega dne, uleti, ker je kemp pac cenejsi. Noel je ze tu. Uau, itak. Slej ko prej smo ga morali pofockati ponovno. Model se je v Jungle junction-u zadrzal kak teden dlje kot pricakovano...U can check out, but never leave... In tokrat ima njegov BMW le pokvarjeno hidravliko na amortizerju. A gre, pravi. Pole pole. Nase popravilo naslednjega dne izkaze, luckily, nove razpoke na nosilcih. "Pole" menjam olje in "pole" fanta varita nosilce, Chris pa po svoje na svoji encilinder MZ s KTM sedezem Yamahi. Sveze ribe direktno s colna v naso solilnico. Vecerja z rostilja na obali, z nogami v Malawi lake zveni prepricljivo. In je bilo. Chris ustima mega sladico za after. Mango, ki sveze zrel pada z drevesa ob jezeru je le petina vsebine sladice.

Twitter style:

- kulski bar in prolongirana izmenjava izkusenj s poti. Christopher pove mnooogo.
- zelo fejst ribi je ime Butterfish. In vsem je ime enako.
- frgazer kar nekako OK dela...
- 2ic okopani v Malawiju...ni nevarno
- sotori skopani ponoci, na polno. Peska naslednji dan na plazi skoraj ni bilo vec.

Nhata bay...mestni center...simpaticen, ziv

Rasta s svojo gostilnico za kosilo. Krasno! Naslov imamo...nekje.

Fishmarket Malawi

S terase Big Blue lodge&camping (Malavi je vse belo v ozadju)

DAC1 od Noela pred kucico

Popravilo in menjava olja. Klasika.

Ribiske lucke na jezeru. Kako fantje z mrezami, ki izplujejo dokaj kasneje najdejo svojega lampica? Vemo, povemo.

Big blue z jezera

Local choit chat

Butterfish v obdelavi

Vecerja

Christian in sladica by Christian

GDOR CAKA DOCAKA

2010-01-08T20:16:00.010+01:00

Po jutranjem slovesu od deklet, ki se mim grede grejo namakat na Zanzibar smo ga mahlni proti Malaviju. Cesta se pocasi spusca in nam postaja vedno bol vroce. 14 dni Tanzanije, pa vsaki dan dez,
smo komaj cakali, da nas malo pogreje. Dobro uro pa smo ze na meji, upamo da hitro porihtamo pa gremo naprej. Imeli smo fiksno idejo da zrihtamo vize na meji, v bistvu pa smo itak pozabli kak stvari potekajo. Pa smo tam ko ni muh. Borix vklopi svoj sarm in nekako preprica teto policistko, dobimo potrdilo za vstop, vizo pa moramo porihtat kasneje. Zadeve se nekako vedno nekako porihtajo, pol se menjamo nekaj denarja pri lokalnih svercerjih. Posteno je ze vroce, potimo se kot v savni, po vsej verjetnosti pa smo se malo odvadli kuhanja na soncu. Malo nas presenetijo policiske zapore na vsakih nekaj km, nas ne preverjajo, samo dvignejo zapornice, pa gremo dalje. Kar hitro zacnemo iskat plac za spanje ,naletimo na Lodge ob jezeru Malavi,ki pa se izkaze za zelo dragega. Malo prevec za nas proracun in prvi muzungoti postavijo sotore.

Oblaki prekrijejo nebo, pustijo nekaj prostora za sonce, igra narave!!!!!

Josko Twitta:

- lucke na jezeru
- ribici grejo po vsakdanji kruh
- strom siba po nebu
- veter pihlja
- luna gre gorta
- ni nam lahko

Ne, lake Malawi je v ozadju

Eagle eye

Omladina

1va Malavijska riba

Igrackanje na nebu

Pogled v levo

Moonrise

Sunrise#1

Sunrise #2

Sunrise #69

Isimila Stone age in Kitulu drama

2010-01-08T19:47:00.004+01:00

Naravna dediscina v Tanzaniji je kar bogata in trudili smo se, da bi je v oko ujeli vsaj del. Presenetljivo zelena pokrajina z vsemi svojimi lepotami in posebnostmi je poskrbela, da so dolge ure v avtu minevale hitreje. Ceprav znajo biti vecurne voznje naporne in dolgocasne, nikoli, nikoli ni bilo tako. Ce ne drugega, je bilo ob cesti vedno nekaj ljudi, ki so se vzeli od bogsigavedi kod in poceli bogsigavedi kaj - tam za cesto. Oni so mahali in mi smo jim mahali nazaj... Nepopisno!
Tudi na novega leta dan smo se odlocili, da si malo ogledamo okolico Iringe. Kar nekaj stvari ponuja in odlocili smo se, da si gremo najprej pogledati Stoneage site in potem se kaj, ce bo cas. GPS nas skoraj brez tezav pripelje na pravo lokacijo. Nismo sami. Ocitno je tu se nekaj belcev prezivelo novo leto. Vodic je prisel kar sam od sebe in nas odpeljal v to majhno dolinico, najlepse najdisce te vrste na svetu, kjer iz tal vztajajo vitki velikani in govorijo tisoce let staro zgodbe o tem, kdo in kaj so. Po dnu dolinice tece tudi reka in okoli velikanov dela meandre. Ker so tla iz finega peska, sem in tja nastane tudi kak "zivi pesek". Boris ze ve, kaksna je njegova moc...
Nekaj dni kasneje, ko uzivamo pravi luksuz sicer nevarne Mbeye, smo se podali na se eno avanturo. Ker v Mikumi nismo smeli in verjetno bi nas podobna usoda doletela v Rhuana national park, smo se odlocili, da gremo pogledat Kitulu park, ki je malo drugacen, predvsem pa avto ne more biti ovira, ker gres lahko v park tudi pes.
Dobri 2 uri precej zoprne voznje po makedamu, da smo komaj nasli vas, kjer je vstop v park, pri tem pa sploh nismo opazili, da smo se skozi park ze peljali in da so bile njegove najvecje posebnosti - orhideje, vec kot 50 vrst - prav okoli nas!
Ko smo nekako nasli blagajno, smo doziveli prvi sok. Pricakovana vstopnina 20-ih USD se je hitro povecala za vstopnino za avto, soferja in vodica. In enkrat vmes so se od nekod vzeli se crni oblaki, za katere smo se sedaj ze naucili, kaj pomenijo. Mogoce bi pa raje sli domov, v dezju sprehod tako ni mozen in spet malo prihranimo. Tistih nekaj travniskih orhidej bomo pa ze sproti pogledali. A se niso dali. Cez park ste se peljali in morate placati vstopnino. Spet se niso dali... Pregovarjanje, razlaganje, dopovedovanje. Vse je bil bob ob steno. Ceprav nismo vedeli, da smo v parku in se nismo nikjer ustavili, kaj sele da bi videli orhideje... Mah, brezveze, ker se ne da nicesat dopovedati. Zmenimo se za 130 USD za vse skupaj. Placamo (130 X po 1 USD) in gremo!
Ponovno razocarani smo sli, ampak s papirjem v roki, da se lahko sprehajamo naokoli 24 ur... Tako smo se v parku ustavili in kar sami iskali orhideje. Vso stvar smo si sicer popolnoma drugace predstavljali - bolj kot ta velike orhideje, ki doma rastejo v loncih, v resnici pa so to travniske cvetice, nic posebno velike, a vseeno lepe. Jih je pa res ogromno in sicer dolgocasen zeleni travnik z njimi postane cudezna preproga barv...

Neuspesno

1.1.2010

Slovenian tribe (to vpisujemo pod "tribe" v formular)

Scorpio

Zivi pesek ali quick sand deluje, tudi v kvazi fotomontazi, ki to ni

Nacionalni park

Afriska cupa

2ga najlepsa

NOVOLETNA KOZA ALI, SO SPLOH PRAZNIKI BREZ KOLIN?

2010-01-08T19:28:00.004+01:00

Je ze tako naneslo, da smo nabasali na kraj, kjer je vse mogoce! Iringa je bil pravi kraj za zganjanje tovrstnih vragolij. Po iskanju kampa po priporocilu ugotovimo, da nas pravi plac caka samo preko ceste. Priporocila se izkazejo, da bodo predraga in predalec, pa se v takem vremenu?! Za dzabatelo dobimo prenocisce v centru, kuhamo lahko sami, pa se kozo lahko priskrbijo. Ni bilo treba dvakrat pomisliti, ze smo v dvoposteljnih sobah za tri! Lastnik, John po imenu, zagotovi, da koza s kolinami vred ni nikakrsen problem, celo bonus je lahko, kar se naposled tudi izkaze. O ubogi kozi ne bi veliko, saj bo kak foto vmes ze pricaral njeno pocutje, nase je bilo vsaj ob ognju prav preserno. Naj vseeno omenim, da koza ni prezivela, da je nastalo tudi nekaj krvavic, nyamachoma pa je bila izvrstna, se Charles je dobil toletno zadovoljstvo ob dogodku. "Ponovoletna" zabava se je "izrodila" v ponovoletno britje in strizenje, kar tudi pripomore k zmanjsevanju stroskov (za sampon bomo pa le prisparali). Novo leto je tu in mi z njim, koze vec ni, vsi zadovoljni si vsak dan posebej zaklicemo "SRECNO KEKEC"!

John in 1

Nyamachomanje

Krvavicenje

Silvestrska vecerja s staff

In mi...

SNL

Spodnja...

Zgornja...

SNL

2009-12-31T12:41:00.003+01:00

SNL kartica

Voscilo

Twitter style:
- v Novem letu zagotovo za zacetek razdrem "frgazer" in nadaljevanje poti, upam, BP
- koza z busom iz okoliske vasi prihaja na koline
- Alenka kozi zadnji sprehod
- po spletu okoliscin pristali v lodge-u za sanje. Spet. Iringa.
- fanta na trznici, dekleta ravno z neta, pranje motoristicnih hlac v teku (neeeded)6
- uzivajte...

ANTIMALARIK-precej resna zadeva je to!

2009-12-31T12:33:00.003+01:00

Kljub uporabi vseh moznih nacinov preganjanja komarjev, nas le ti nikakor nocejo pustiti pri miru. Tudi mokro vreme pripomore k vecanju njihovega stevila, piki so neizbezni. Popikali so nas na 500 mnv, kar opravicuje naso skrb, da je kaksen med njimi le bil malaricen. Andrew, vodic v Morogoro, nas oskrbi z informacijami in materijalom za pripravo antimalaricnega caja. V Afriki obstaja 7 (sedem) razlicnih rastlin, ki zdravijo in preprecujejo malarijo. Iz vec dokaj zanesljivih virov smo pridobili informacije o uporabnosti in zanesljivosti caja. Potrebno je pripraviti caj iz vsaj ene rastline in ga popiti na dusek dvakrat na dan. Zadeva je grenka u uber in deluje zaenkrat na urejanje prebave, pa vendar, verjamemo v uspesnost delovanja. Grenkobo pricarajo fotografije. Se ena info ni za stran! Komarke ne odletijo dlje kot 400 m od vode, kako visoko nad morjem so nevarne, je stvar diskusije.

Kako se naredijo RES mocne vrvi iz Agave, by Andrew

Neem tree, antimalarik

Josko Neem

Kaksen se ti zdi?

So, what you think?

Kaksen se ti zdi?

WC, ki to ni in Mikumi drama

2009-12-31T12:27:00.004+01:00

Morogoro smo kar tezko zapustili, a dnevi se neusmiljeno sestevajo in mi bi radi se vec Afrike. Poslovimo se od nasih prijateljev (Krofek & co.) in se odpravimo po gavni cesti naprej do Mikumi villagea z istoimenskim nacionalnim parkom. Park prihranimo za jutri, za okus le voznja po cesti skozenj. Tabla pred vhodom v park nas opozori, da se ob cesti ni pametno ustavljati, saj se ob njej sprehajajo divje izvali. In res smo jih srecali nekaj: slone (tudi en baby sloncek), antilope, divjo svinjo, zirafe in se kaj... Jutri se nadejamo se levov, ki tu bojda pridejo prav do avtomobilov. Ampak jutri!Odpeljemo se do vasi Mikumi, kjer nas nekje caka zatocisce. Vas premore dva kampa, prvi je zaseden, drugi predrag. Zavoljo grdih oblakov in napovedanega mocnega dezja se odlocimo za lodge, a si ob mamljivi ponudbi svicarja brez pregovarjanja premislimo.Joseph je svicar in tu zivi ze 8 let. V tem casu mu je uspelo zgraditi za te razmere nadstandardni lodge, v ravnici zadaj pa nacrtuje se kamp. Tam lahko brezplacno prenocimo. Tekoce vode ni, wc v restavraciji. Edina voda, ki se obeta, je napovedano dezevje, za katerega upamo, da bo tokrat morda zgresilo ta koscek zemlje, kjer smo se dokaj udobno namestili. Seveda se to ni zgodilo. Se preden smo od prli drugo steklenico pompeja je lilo kot iz skafa. Zatekli smo se v zidano hisko, kjer bodo nekoc sanitarije Josephovega kampa in izkoristili vsak koscek suhe povrsine, da smo si skuhali vecerjo. Na Alenkino zeljo pastafizol in na mojo zeljnata solata s fizolom. Ja, se dobro, da spimo na odprtem!Zavoljo zgodnjega vstajanja se dokaj kmalu pospravimo spat. Za malo dramo so pred tem poskrbele se xxl stonoge, ki so se vztrajno vracale v nase sobane. "Ne, ne, z nami pa ne boste spale!" In smo postavili sotor - za naju s Tanjo.Jutranja kava ob 5.36 nas je dovolj zbudila, da smo lahko krenili proti parku. Le se placilo vstopnine za nas in avto, pa se podamo na divjo avanturo, glede katere smo imeli velika pricakovanja. Levi in zirafe od blizu so ostali nasa skrita zelja. Seveda, kot ze tolikokrat doslej, tudi tokrat ni slo brez tezav. S to izjemo, da smo jih do sedaj vedno nekako resili, a Afriska logika je bila tokrat tudi za nas pretrda. Kenijska registrska tablica in kenijski sofer sta bila previsoka ovira. "Najemite tanzanijski avto ali pa ne smete noter", je rekla prijazna gospodicna na vhodu. Nismo se pustili. Zahtevalèi smo sefa in ga tudi dobili na telefon. Boris mu je z velkiko mero strpnosti razlagal, od kod smo, zakaj smo prisli in koliko km smo morali narediti do sem. Ni pomagalo. Odkrito jezni in prikrito razocarani smo park zapustili. Ah ta Africka posla...

Kristina

Skoraj vse, kar je videti, je bilo na cesti ob poti

Camp WC, ki to postane cez 14 dni...swiss time

Sefica za zelje

Nog nismo steli

Strela je izza hriba

Ugali capati...nekaj novega, Charles like. Z banano je fenomenalna.

Dan 2-nasmejani obrazi gorskega ljudstva

2009-12-31T12:17:00.003+01:00

Kot je bilo dogovorjeno nas po zajtrku obišce v super truper Sunset resortu lokalni vodic, ki nas na rahlo vecjo vsoto od pricakovane odpelje na celodnevni treking po gorovju Ulguru. In vsota je vsekakor vredna vsega. Ko po najvecji mozni vrocini in sopari po poti vlece 6 muzungotov nas poucuje o rastju in ljudstvu Lunguru (gorskem plemenu/guru=gora), ki tu domuje. Za krvavi pot smo nagrajeni s hladnim tušem vodnih slapov, kjer se , predvsem Borix, vgnezdimo v vodne foteljcke in radostno nastavljamo vodni masazi. Lokalni pjancek in ljubitelj zelene substance nam za 3 paketke tanzanijskih cikcov proda jagode, maline in banane, s katerimi se zadovoljno bašemo ob vodnih bazenckih. V vasi se ustavimo pri bivši poglavarki, ki ji lokalna lastnica trgovine in frizerka vstavlja umetne lase in iz njih z neverjetno hitrostjo proizvaja tipicne afriške kitke.Tukaj vlada preprosta demokracija, vašcani si svojega poglavarja izvolijo za dobo 5 let, poleg tega pa vlada matriarhat in za razliko od Maasajev je pri ljudstvu Luguru zenska glavna. Otroci se z veseljem nastavljajo fotoaparatu in nekaj neopisljivega je videti te nasmejane obrazke, ko na sliki zagledajo sami sebe. Vecer zakljucimo z okusno in poceni vecerjo v mestu po priporocilu vodica Andrewa, sladkega malega Lugurca, ki nam pred odhodom naslednje jutro prinese še cudezna naravna zdravila proti malariji. Ni kaj, It was just perfect day!!!
Tanja

Morogoro z 2000m

Dolg sprehod navzgor

Vas iz nekega zornega kota

Nas kanon

Tus in masaza

Dada Kristina

K sefu vasi

Tihozitje

Da se tudi visje

Andrew in bivsa (10 let) poglavarka pri frizerki

Utrinek

Kontra

Sunset resort

2009-12-31T12:11:00.003+01:00

The Boss - Krofek

Knjige so resna stvar...

Zenske so njegov staff

Sefica hladilnikov

S stola na stol - in the office

Nasmeh dneva, vsak dan...sefica sob

Sunset ob sunrise

Morogoro na poti...ne v Dar el Salaam

2009-12-27T14:22:00.002+01:00

Po delovnem bozicnem dnevu je naslednjega dne po 4ih km blata v soncu zasijala tudi urbana cesta. Dodoma do bankomata, ki se koncno ni izkazal, postanek le za malico ino kafe ter gorivo. Mesto ne preprica. Ob cesti vseskozi zivahno dogajanje, le da demokracija za vse (zivali in ljudi), kot v Etiopiji, v Tanzaniji ne velja. Opozorilo na hitre in "ko jaci, ta tlaci" voznike iz Nairobija se izkazuje vsak dan. Short rain season se je vsaj vceraj, na poti, ko smo zavoljo naliva postali, izkazala za short. Krasen lodge in nekaj navodil za oglede nas prisedla v Morogoro za dva dni...Celonocni dez je bil dober za plasenje muh in komarjev, dopoldan za ogled mesta, popoldan pa k plemenu v uro hoda oddaljeno vasico. Najnovesje z mesta...cesta po kateri smo vceraj se precili proti nasem cilju je danes neprevozna. Tiste proti Viktorijinem jezeru so neprevozne ze od Bozica dalje...je ze prav, ocitno je Cmok mrknil ravno ob pravem casu. Pregorena 1/6 zic od "reglerja" in nadaljnje ciscenje sveck did the job. Ob priliki (Novo leto zna biti postanek za tovrstno prepihavanje) bo tudi to reseno.

Twitter style:

- v klimatiziranem prostoru blogganje by me, no good
- gospoda preko na baridi in nato lokalna vecerja
- trznica v Morogoro je prima
- ju3 naokoli, ker danes prevec blatne poti za karkoli
- Charles gleda finale Tusker kupa in navija za Kenijo proti Tanzaniji
- novoletna cestitka je mislih in se je v celadi prevec razrasla za realizacijo, a voscimo simplier kasneje
- Mama, se 1x vse naj, naj za rojstni dan...pozdrav tut od "Cmok-a", ki ves, je poimenovan po tvojih vzhajanih...
- Ziga, tudi tebi
- Kovsca, enako
- Mislim, da tudi ata in teta Darinka nista uspela dobiti SMSov nekaj casa nazaj, vse naj, naj
...vsem, da bo najmanj tako, kot je meni :)

viaDodoma

fotka z blurrom (kenon)

Toisto naplavino je ponoci dolilo in cesta ni vec prevozna
(tudi nekaj lokalnega casopisja je ENG)

omenjane naplavine

Dokler ni zacel dez, je bilo leeepo

Bozicna zgodba

2009-12-27T14:10:00.003+01:00

Dopoldan 24. decembra je bil, kot se spodobi, delaven. Premik iz Singide v Manyoni in iskanje prenocisca v vasi, ki je Lonely ne omenja, a kljub temu premore vsaj ducat lodgeov. Najdemo ravno pravega in na srecen prihod nazdravimo z pompe baridi (pivo hladno). Plan za naso praznicno vecerjo smo zadnje dni po malo dodelovali, vprasanje je bilo le se - orehova potica ali orehov strukelj. V najbolj domacem okolju, druzbi treh motorjev in nasega avta, na prostem, pod razprostrto tendo smo uredili improvizirano kuhinjo, ki se po svojem izgledu ni prav nic razlikovala od kuhinj domacinov. Sprva nic kaj praznicno vzdusje smo hitro spremenili z novoletno jelko (Kristi) in novoletnim pepelnikom (Grega). In na zadnje vecerjo...

Menu:
- predjed: suhe slive v prsutovih rjuhcah, hrustljavo popecenih na
domacem olivnem olju, fino narezana zeljnata solata z dodatkom domacega
cesna in kontrastnimi rdecimi fizolcki, za prilogo 2x vzhajani in rahlo
popeceni kvaseni capatki domisljijskih oblik

- glavna jed: polnicni kvaseni orehov strukelj, ki je hotel biti potica

- sladica: orehovi rogljicki, ki so nehote postali poticke

Slastnost vecerje dokazuje razmerje med njenim zauzitjem (5min) in pripravo, 1:24.

Kristi trademark (hvala Turkovim z Dolenjske) za bunkice

platforma za drevo (jelka ne gre skozi havbo v skornje)

gori doli naokoli in blogspot

kaka in dada druzita moci

"Mami je rekla..."..."Sure?"

V prisilni(em) vrecki (jopicu) nema prava na glasanje

Making of...

S seboj nimamo komada benda Men at work

predjed Alenka in Kristi predjedi podlogo

Kuhana potica in sef nad (eva)

2AM

Naslednjega dne...calcone s prsutom...hej, je le Bozicni dan

Proti dobrim cestam

2009-12-27T14:00:00.002+01:00

Cmokovo bolezensko stanje in izkusnje prejsnjih dni so nas prisilile v spremembo plana nase poti.Victoria lake no go. Predalec - 2 dni voznje v eno smer in dva dni po isti poti nazaj. Odlocili smo se, da velikost stevilke na km-stevcu nic ne pomeni in dokaj z lahkoto izpustili Rubondo island, ki je sicer zagotovo vreden ogleda. Kam pa zdaj? Od zdaj naprej kvaliteta cest kroji nas itinerar... Alenka se je poglobila v Lonely planet in zemljevide. Njen predlog je bil enoglasno sprejet. Na jug, se bolj na jug in nazadnje na najskrajnejsi jug Tanzanije. Zemljevid pravi, da so ceste dobre, da je asvalt. In smo startali... Zapustili Singido (mimogrede, Boris je domacinom popestril praznike s tem, ko je naokoli hodil v svojih kratkih hlacah, kar je bilo za domacine cisto nesprejemljivo) in po zelo zazeljenem asvaltu odpeljali proti mestu Manyoni. Receno je bilo dobrih 100 km asvalta. Mala malca za nase motorje in po kaksnih 50 km je pot postala ze prav dolgocasna. A kmalu se je se enkrat izkazalo, da dneva pred nocjo pac ne gre hvaliti. Le dva ovinka sta bila potrebna, da se je asvalt spremenil v makedam in ta v nekaj, za kar pri nas se ne obstaja ime. Tanzanijci pa temu pravijo good road. Avto od tam naprej v prvi (in le izjemoma v drugi) prestavi. Motorjem pa je bil to prav domac teren. No ja, manjsi zaplet, ko je Cmok ponovno pocakal, ampak po enem dobrem zunanjem pospesku ponovno shodil in
nekako zdrzal do etapnega cilja - Manyonija.

Gregov twitter style:
- po 15000 km ima Cmok nove gume (stari sta bili odrezani s platisca)
- Orix in Gamson crno kri zamenjala za zlato olje
- dekleta v debati "kaj za vecerjo"
- zavoljo dezja neplaniran Bozicni dan v Manyoniju
- z novoletne smrecice cudezno izginjajo nase "bunkice"

Kristi

Slovo na predbozicni dan

Ni cigara...

Spominja na J Korziko

Skrbi ob nedelovanju motorja...

Running away (by Alenka Kanon)

Orix v follow-up (by Alenka Kanon)

Josko stand-up before after

Josko stand-up after before

Rezanje gume s feltne

44km, 4ure

2009-12-24T06:06:00.004+01:00

Bushman kemp pred Ngoro x2 in Cmok, po polnjenju akumulatorja, pali brez pardona. Alenka dobrih 80kmkasneje na desni le docaka manjkajoce Twige (žirafe) iz Ngora. Asvalta 0 vec, a cez 4 leta, baje, po, spet, pekinezerskih nacrtih, Tanzanijo vecidel poti do Viktorijinega jezera caka nova, široka cesta. Detour-i. Razen pešcenih odsekov z lahkoto prebavljivo. Stranski kovcki so pred nami v 4WD. Ujamemo jih že. A "R..." cesta na frišno ojacanim nosilcem ponovno ne prizanaša. Vežemo 1.ic, 2.ic. Dobrih 100km pred ciljem Cmoku ponovno jenja elektrika. No good. Pocen vijak dopoldan ponavadi prinese le vecjo škodo. Brez pardona, tudi tokrat. Na dobrem detouru lovimo zadnje soncne kilometre in sonce v oci izoliramo od problemov. La notte. Sam luci ne prižgem, ker ob slabi cesti in nizkih vrtljajih (prah dvigajoci in ZELO nevarni nasprotivozeci so post zase) motor ne vlece. Ustavimo se v prvi vasi, pa ju3 dalje, kakorkoli že. Omenjani vijak povzroci totalko na nosilcih in pozno zvecer, sredi 0 i 0ega, brez desnega nosilca na Cmoku in le Orix ostaja nepoškodovan, zvežemo prtljago. Mladina naokoli, torej "Bandit area" ostaja v Keniji in divje živali tod najverjetneje nimajo ubranih poti. Privlecemo se do prve vasi. Elektrike nimajo, prespanje, vedoc, da nas ju3 caka nadaljnjih 44km naporne vožnje nas vpoklice na krizni sestanek. Mesto, 44km, 2 - 3 ure, gremo? Jep, le malo hitreje, da ne skurim še sklopke. Borix spredaj v izvidnico ceste, Joško za menoj v dodatno osvetljevanje. Svaka cast in hvala za še eno nepozabno vožnjo. Kakšna je bila cesta...po afriški info dobra...le da se tu po njej svaljkajo 4WDi in busi, na katerega verjetno nihce od nas ne bi stopil. V vseh 4ih urah smo vbeležili le en flop v pesku, kar se briše zavoljo težkih okolišcin vožnje. Po mini selebrejšnu ob prihodu v mesto, vtipkamo naslov hotela, od koder nas ju3 poklicejo dekleta...tako je uletel sms, ko noc še ni gledala na uro. In lune niti enkrat ni prekril oblak...vsaj v filmu ima ta pojav še vedno pomen.

Twitter update:

- Cmok dobil nov, ne ravno pravi, a dela, akumulator (THX JB)
- nosilci spet piece-full- plan je via "via", ju3 vsekakor ne tu, ceravno je mestece Singida 1A, kuro povozimo pa sproti
- Joško vceraj skoraj 1-o z oslom, a Noel je le eden
- z Dado (sestro) pole-pole na net, v vaše veselje, upam...

TUNAWATAKIA CHRISTMASS NJEMA NA HERI YA MWAKA MPYA 2010!
vsem od vseh

Singida 11PM / parking v disku

Kje v napeljavi je napaka...le fuc baterija

JB&Charles workshop

miniBoss Richard & Tanja

Ngorongoro...

2009-12-23T17:51:00.005+01:00

...kraj, oznacen z "nujno" in ki ga nikakor ne smemo izpustiti. Ok, pa pejmo. Jutranja domaca kavica, potem se zbasemo v nas super avto in picimo. Dobre pol ure voznje in prispemo na najbolj pricakovani konec, osmo cudo sveta. In res je osmo cudo! Seveda ni šlo brez tezav - ze takoj na vhodu v krater, ki ga lahko obisces le s postenim doplacilom. Ampak v kraterju je bistvo, zato ga seveda nismo izpustili.Vojak na vhodu je imel vec kot ocitno slab dan in se je odlocil, da bo malo moril in tezil. Nekaj glasnih besed, prepricevanja, a na koncu se je vdal. Ker smo z motorji in smo sem prisli le zaradi tega parka... In, seveda, Tanzanija nam je noro vsec...Krater je velicasten. Pogled od zgoraj je tak, ko bi gledal sliko iz pastela. Blede barve - modre, zelene... Lepota se ob spustu v krater le potencira.Dvignemo streho nasega super avta in gremo... Na safari. Zivali le nekaj metrov od nas. Zebre, sloni, hypo, crni nosorog, levi, cela druzina, hijene, baby zebre, ptici - taki in onaki... Ni da ni. Vidimo 4 od the big 5, kar je kar dober izkupicek.Nekoliko razocaranja le zato, ker nismo videli zirafe. Jah, brez nje safari pac ni popoln. Ampak Afrika nam je ta dolg kar hitro odplacala. Po nekaj urah voznje, za konec se zadnji pogled na Ngorongoro od zgoraj. Nakljucno posejane ceste v kraterju so od tam le se blede rjave sledi, drevesa dobijo obrobo snezne beline, zivali pa so tam nekje, kamor jih pac postavijo nase misli...Izkusnja vredna vsakega dolarja! Kristi

Ngoro Ngoro

Josko in njegova kura

Za ocija in mami

Iscem leoparda...

Slikam leva

Daljnogled s spominsko kartico

Zirafa

Prehod za pesce od blizu

hippo

Krdelo idiotov - gnuji

Arrival - koncno!

2009-12-23T17:45:00.003+01:00

Kar nekaj ur svaljkanja po letaliscih in na avionih... Na to smo cakali mesece in koncno docakali. Pristanek v Nairobiju.Pricaka nas prijetno dekle - Anusa, ki je tu ze nekaj mesecev. Pripelje svojegataksista, ki nas za male pare odpelje v JJ - Jungle junction, simpaticen kamp, kjernas pricakajo nasi fantje in ki postane nas prvi dom. Fantje nam pripravijo najbolj simpaticno dobrodoslico - obilen zajtrk s klobasicami in kavo, ki nas po nic spanja spravi vsaj malo k sebi.Nazdravimo na srecen prihod in pricetek nase skupne poti.Dan prezivet v kampu prav pase. Toliko si imamo povedati, da ure minevajo kot minute.Dan 2 je pravi za hiter drive around. Poberemo nas avto, placamo 3-tedensko uporabo in potem se malo naokoli.Vecerjo pripravi Boris - stakei na zaru. Res nam ni hudega. In pivo, ki stane le crtico na papirju...Jutri startamo. Same, ker motorji se niso nared. Tu gre pac vse pole pole (pocasi). Ok, saj se jutri vidimo. Enkrat dopoldnedekleta odrinemo proti Arushi. Nova in zanimiva pokrajna vlece pogled ven. Ob poti nas spremljajo Masaji. In - kaksno nakljucje - kamp Massai postane nas dom naslednja 2 dni. Naslednji dan se odpravimo v Moshi, glavno izhodisce za izlete na Kilimanjaro.Sprehodimo se skozi vasi. Tu su domacini kar navajeni "mzungu" - belcev, cepravpogled na nas pri marsikom izvabi nasmeh na ustih. To je pristna Afrika in nam je vsec.Zvecer se vrnemo v nas kamp. Nekaj deznih kapelj, ki so nas spremljale na poti, se je v Arushi spremenilo v pravi naliv.Sotor sredi luze kaze na to, da bo noc potrebno preziveti drugje. Na sreco je se ena soba prazna. Dopoldan naslednjega dne startamo proti Ngoru. Fantje so na poti in nekje pred parkom se zvecer srecamo. Gregu posteno zagode motor. V temi vidimo odsev le dveh luci, Gregova ne dela. Pa ne samo luc-tudi kaj drugega je danes odpovedalo.Za trenutek pozabimo na tezave in uzivamo v ponovnem snidenju. Ob tem se nam na temnem nebu smehlja se luna.

Marko, helou

Driver switch...Charles

Nairobi by Tanja

Bend za poroke na poslu

1va vecerja

Vlet in Anusa

1vo popravilo

Na juzno poloblo

2009-12-23T17:32:00.006+01:00

In smo ga. Precili Ekvator. viaJJ's. Jungle junction. Že 7 let crossroad za vse popotnike gori - doli in vv. by Cris Handschuh. Fotke nulte table z nami nismo napravili in filozofske razprave okoli tega tudi ne. Razen bogate plohe, ki nas je pošteno ohladila in kako smo se izgubili v Nairobiju, pa koncno v ISTI sekundi z razlicnih smeri pripeljali pred JJ's tistega dne, ni bilo repertoarja za poglobljen opis. Na dan odhoda iz Jungle-a nas skoraj ugrabi opisani efekt "check out, but never leave." Cmok, še prejšnji dan, kot ocitno vse poprej, pali za djabe, na ju3o odhoda pac ne. Sploh. Zbrana družba v slovo: Belgijci, ki so z napol delujocima Landroverjema vleteli (vec na njihovem blogu...uporabi google translate) prejšnji vecer oz. noc, ki je bila ponovnem snidenju primerna, okoli sveta potujocima, simpaticnima francozoma Marie-Christine in Alain, ki btw. za extra income piše za najbrano frencosko motorevijo, babyboomovcema, ki ravno tako round the globe, kolesnice vtirata enkratna Liz in Peter, ter že pogrešljivim Noel-om, se zavoljo morebitne pretirane pozornosti Cmoku vljudno obrne vstran. Ne pali. Uro kasneje, po menjavi sveck, beep in cau. Po Chrisovih navodilih ulovimo 2 uri proti Tanzaniji in meja, kot po maslu. Jambo Tanzanija. Še vedno vožnja po levi, kar tradicionalno sprobamo na cesti sami. Detour. OK, spodoben.Pozno popoldan in slabo uro od kempa, kjer bivajo Tanzanijske sopotnice. Cmok ne pali. 2ga, kontakt, push, go. Gre. A elektrika manjka in cukanje motorja ob vožnji ne godi.Noc in 65km do kempa. Gremo? Don't drive at night!!! Joško in Borix spredaj, pa je po lepi cesti šlo. Sam brez luci in gledanje fantovih spredaj je kot sedenje na zadnjem sedežu z volanom v rokah. Veliko lepih želja smo dobili za na pot in mislim, da bomo do konca izkoristili prav vse. No, sicer je pa tu še nekaj vošcilnih praznikov. Ne se šparat, vnovcujemo. Snidenje je bilo1A in zagotovo vožnje ponoci, vsaj brez luci, ne delamo vec...sure?

Branko, žal je to potrebno

Izdelava manjkajočih, odlomljenih kosov

Liz&Peter, nadvse prijeten babyboom gen. par na poti domov...avto Boris

Marie-Christine&Alain na poti domov...

90 stopinj

Vse najboljse za te...torta Made in S LOVE nija

Chris je prijazno stopil stopnico nize

tankanje, Masaji, meja, Tanzanja

Nocni piknik v Jungle junction

"Mad Max" s svojo 28letnico...50000km letno

Steaki na zaru

The ViaKaapstad Plus Rider

2009-12-19T06:16:00.014+01:00

Travelling alone and with no specific deadlines to be met, I prepared slowly to leave Bahir Dar not knowing precisely where I'd be stopping for the night. Addis was a reasonable two day ride away and my route would take me there the following day I imagined, where I would stop to pick up my visa for Kenya... Looking at the map, Debre Markos seemed that it would probably be a good place for a stop over. The riding was good though, and since I was making good time, I started to feel no desire to stop early and calculated that Addis would be in easy reach for later that day. Usually I don't like to do big distances on a day, so I surprised myelf that I was thinking of doing a two in one, but for some reason getting to Addis that day started to become more and more compelling.

Getting to Debre Markos, my feelings about continuing were confirmed. It didn't have the feeling about the place that I'd be somwhere I'd particulary want to stop over. Now believe me, although I was by now planning on a big distance day, I wasn't riding stupidly fast. Luckily. Ahead of me I saw a donkey cross the road, nothing unusual, but then it decided to return, which was also okay. Plenty of room I imagined, it could still cross, and I could swing round behind it's tail. But then at the last it noticed that we were on a potential collision course, so it simply stopped to stare at my oncoming motorcycle. By now there was no time to avoid a collision, so applying all the braking I could muster, I braced for the impact. How I hit, and exactly what happened is still a bit of a mystery to me. My first memory is of realising that the engine was still running, and trying to stand up to get to the kill switch. I saw the donkey beneath the motorcycle, struggling to find it's feet, and then soon enough manage to get itself free and run away. I seemed to be okay, but by now my thoughts were of how I would have to deal with the angry locals, and how much cash this would cost to allow me to ride free of the fast gathering crowd around me. But I needn't have worried. The people were wholly concerned that I was okay, and told me not to be worried about their donkey at all. They assured me it would be okay. I was invited to go in to one of the houses for tea and some time to recover from the shock, which I regret to say was an enexpected result. But somehow the compulsion to get to Addis that day was still with me so I declined, dusted myself off, and continued. Addis was still in reasonable reach for later that day without having to break the fundamental rule of never riding at night.

I was to be taken completely by surprise though in the region of Dejen where there is the most awsome mountain pass descending slowly down in to a valley, then once again slowly up the other side. Absolutely beautiful, but the unexpected slow riding was by now affecting my chances of getting to Addis before nightfall. Nevertheless once up the other side of the valley I managed some fast riding again, and arrived in Addis as the day was starting to fade. Stopping a few times to ask for directions to the old Laghar railway station where I was sure I'd be able to find my way to Wim's Holland House, I arrived not long after dark. Only a little night riding, and just as well, because the front end of my motorcycle had been slightly rearranged with the donkey incident, and the headlight was pointing aimlessly into the night sky.

I found Wim's Holland house easily enough, and turning in to the yard it was wonderful to find three more motorcycles, those of the ViaKaapstad riders. First thing Wim did was take me across the road where he introduced me to Grega, Boris and Joško. Even better news was that they were riding south to Nairobi, and there was the promise of riding together for a few days perhaps. This would be a good thing for me. Having some company on a long solo ride is aways good from time to time, but the ride south to Nairobi would by all accounts be the most difficult of my journey from London to Cape Town.

I never know if I should believe in fate or in destiny. Why was it that I had felt such a strong compulsion to get to Addis? Somehow that evening it felt to me like destiny. The ViaKaapstad guys were only going to be in town another day, just long enough to get their Kenyan visas. I would be able to team up with them the next morning and get mine sorted out too, ready to leave again the following morning.

The details of the riding together are no doubt the subject of the ViaKaapstad blogging, and there is too much to be written without bloating this entry too much, so from leaving Addis as the ViaKaapstad Plus rider I jump ahead a few days in time to Isiola. Unfortunately my motorcycle hadn't managed it that far and was by now on the back of a truck which would be going on to Nairobi. I was quite gutted that I wouldn't manage to ride across the equator. Somehow this was important to me. Why should it be though? Somehow the equator is a significant point on such a journey, perhaps made more so by tales when sailors of yore would perfom all sorts of acts to allay a myriad of superstitions. So I considered getting my motorcycle unloaded from the truck in Isiola and hoping for an easy repair I would be able to ride across the zero degrees latitude. But this seemed silly as it might be that the fault was not trivial, and then I'd have lost the opportunity of it being trucked to Nairobi. So I asked Boris about the chances of riding with one of the ViaKaapstad guys. He counted himself as the most likely choice, but said that he wasn't confident about carrying a pillion. So what to do...? The dilemma ran more circles around my head, but then at breakfast Boris said that he'd give it a go, and if it worked out okay, then all good, otherwise I'd have to default to riding on the truck. Good news for me to say the absolute least, and thanks to Boris the ride went well, and he was happy for me to ride pillion all the way through to Nairobi. So I did get to ride across the equator, although not in the style I had imagined.

My time as the ViaKaapstad Plus rider has been a great experience. But now in Nairobi, where my motorcycle is yet to be repaired and where my body and mind are tired and need some days rest, I will stay on while they ride ahead. Thanks Grega, Boris and Joško for riding together, for looking out for me, and for the good memories.

Noel

Sunday paper

via, vaja, ven

Nekako tako je izgledal pristanek Noelovega mopka na oslu

žar v Addisu (JB in Nikki)

B alias via

J alias Kaap

G alias stad

detajl z motorja Mad Max-a...cela fotka sledi

67km pred Marsabit-om, dlje ni šlo

*vse fotke by Noel

Just today...daily update...twitter style

2009-12-17T16:59:00.003+01:00

Druščina že poklopila. Jungle junction je place to be. Noel je povedal štorijo o komadu Hotel California (The Eagles)..."you check out, but you never leave..." in da tu ta komad aplicira.
Aplicira. Ju3 je že plan B, C. Tu pravijo, da ju3 na obstaja. Strinjamo...

Ok, pa še zares

2009-12-17T11:56:00.003+01:00

Baje je najhujša cesta (Moyale - meja Eth-Ken - Marsabit) za nami. Lokalne info s postanka so, da januarja EU začenja graditi cesto na tej relaciji...smo torej zadnji, ki so to cesto prepeljali v trenutni obliki? 70km/h je prava hitrost preko RRRRRRRRRRebraste ceste. Cena za "udobno" vožnjo - stanje ves čas - so bili popolnoma polomljeni osnovni nosilci. A prvo najprej. Vlet na cesto ob megli iz Marsabita, polno spakirani in željni vožnje. Še 200km slabe ceste, a baje je boljša kot ta, ki je že jemala davek do Marsabita. Afriški info, kot že omenjano, je vreden kot njihova valuta. 2km in fantastična pirueta za 180stopinj zaradi vožnje preblizu robu (posekan grm ob cesti je bil jači od mojega kufra)...moj prvi in zadnji padec (bolj sestop sicer) na tem delu poti. Po tem krasnem delu poti iz mesta pa...ulala. Nosilci začenjajo popuščati, prvo vezanje z vrvjo iz ladje v Aswanu...divje opletanje levo in desno ob prehitevanju tovornjaka po 0.5metrskem grušču - gas pomaga, Borixu zaprpa pred 100metrskim tepihom peska - FLOP, Joškotu po 10km divjanju preko reber razpokajo ušesa nosilcev in oni sami. Zadnji tovornjak na poti prijazno pobaše naše stranske kovčke, a pot je še dolga. Nekaj km dalje Borixu nosilci popustijo in prazni povohajo gravel road. Tovornjaček je blizu, upload. Joškove nosilce naložimo nekaj 10km naprej. Že prejšnji večer so nam redcross-ovci zapovedali neustavljanje v "bandit area". In ko se tako olajšani prtljage podimo preko omenjenega area, meni že načeta jakna ulei med zobnik in verigo zadnjega kolesa. Uspel ne pasti in tudi veriga je ostala cela. "Don't stay here too long because of the area!", 1. mimovozeči, "The other bike ahead they load on the truck...!", Noelov BMW je doživel nek električni šok in bil naložen na isti, zadnji truck dneva, ki je že odnašal našo prtljago proti Isiolu. "You've certinaly found THE spot to stop", 2. in zadnji mimovozeči English priest. "Good luck with Slovenia in South Africa", sem mu še uspel reči in si misliti svoje, medtem ko smo žagali jakno izpod verige. OK, rešeno in dobesedno odpizdimo iz lokacije. Moji nosilci dobro povezani, Joško brez in Borix z le levim...skoraj 100ka in koncentracija 110%. V "safe zone", kjer kitajci že gradijo lepo, flawless asvaltirano cesto pridemo ob sundownerju. Po detourih, kjer linijo eden poleg drugega vodita Gamson in Orix, 33km pred Isiolom zavozimo na omenjani asvalt. Poezija. Kako dolgo bo trajala je vprašanje za drug internetni naslov.
OK, pisal, pisal, veliko je ratalo...to keep it short...smo na južni polobli, Nairobi, Jungle junction - vsi pridejo sem...in res se izplača.

Twitter style:
- Borixov motor ravno v garažo na popravo "frgazerja"
- dekleta prišla kot naročeno!? in trenutno z voznikom nekje in tako že cel dan
- mesnica je 2km stran in roštilj s Chris-ove zabave (CHRIStmas party je imel zvečer, zatorej danes pole-pole)
- glede na uro danes varjenja 0(nič), bomo podelali 1x na poti...za 14dni imamo pokrit prevoz prtljage, ju3 zju3aj via Tanzanija
- najnovije: Borixove membrane v frgazerju so preluknjene min. 10x..."You're so lucky to get here you don't know...don't kiss me..." je bil Chrisov komentar

15ega, kot dejansko planirano, smo v Nairobiju

2009-12-16T15:50:00.011+01:00

juhjmhgdfjgdzzul kjdhfufsfsfs ojdiofutbklnskčl kdjhfsdgfklsgkl kdjhfshfohfl kjhdshdgfoihogfh ldkjklsjjklshl jjkhguzahjbajk kndfklhasfačkl lkdfklsaklfhjaklsfk lkndflksklgfs knz jnhlkhjlklčl
kajhfgkajhf jklaklsjfhaohf!!!

Kak lepo...(e z naglasom, by Josko)

popravilo Nr.3

"RRRRRRRRRRRRRRRRRR...", lepo, a le nad 80 km/h, poprej polomili vse nosilce, prtljaga na tovornjaku ahead

Ma, ta vijak pac mora notri

Rendile za stimulacijo

Unloaded

Orix izgublja nosilce za kufre, cesta ne odneha RRRRRRRRRRRR

67km po Bubisi, Marsabit, JJ hotel

Odstranjevanje zlomljenega vijaka the swahili way

Pestrih 5 ur na varjenju v Marsabitu...delovalo je prepricljivo

Dober tek za 4i ljudi prevec

Ketna prezivela, jakna docakala bridki konec

JJ - Jungle Junction, prispeli nasi kufri in Noel-ov BMW DAK1

Belete

2009-12-16T15:38:00.003+01:00

Se eno nakljucje v nasem dogajanju po crni celini. Belete (nas vodic po Etiopiji lansko leto) se vraca iz doline Omo...cesta je ena...plan je bil, da ga pofockamo v Addisu. Nah, bilo kratko i sladko. Lepe, njegove pozdrave, celotni lanskoletni skupini.

"Konc asfalta, no more"...

2009-12-15T21:23:00.007+01:00

Uletimo na etiopsko-kenijsko mejo, pripravljeni na pole-pole(pocasi-pocasi) varianto. Vse se zgodi z bliskovito naglico, celo nas po skoraj dveh mesecih preseneti. Ze smo na drugi strani in model rece,ju nau enter Kenya! Vse skupaj ni vzelo 45 min. Jel to moguce? Pa naj bo tako! Normalno najprej v prison kantino, na njama chomo, pa pompe baridi! Kraljevina ukinjena, stola ni vec!!Aljoša? Spanje pri policajih na odprti sceni, zjutraj lokalni zajtrk v lokalni kantini by Anna's. Kavica, pa kruhek z jajckom, spokamo in glej ga zajcka, luknja ne dovoli spet novega amortizerja. Cesta na bohorskih vlekah je dostikrat boljsa. Pogruntamo, da pri vecji hitrosti motor veliko bolje pozira luknje, kar gre prvih 100 km, pol pa res ne gre vec kot 25 na uro. Pa na nevihto se pripravlja, pade prvih 57 kapelj, Marsabit ze pred nosom pa, no go! Jutri dalje za nasimi kufri, ki se peljejo z Rdecim krizem, saj nasi nosilci ne dovoljujejo vec tega.

Dobro ju3o proti Yabellu

Şpomincek na prvo Kenijo

Pogled proti meji - Moyale

Dnevni pit-stop

Hepi birsday Joško! LY

Borix na dveh in Orix na dveh...poprej nobeden od njiju niti na eni

B&O

New:
- viaKaapstad+, Noel (+) JAR z nami na poti iz Addisa do Nairobija. BMW "DAK1"
- cesta najhujsa ever in doslej...glavni nosilci prtljage ne dihajo s cesto sploh
- Yamahe brez pardona...ne vprasa, ko zelis pici in da pici, je treba stisniti zobe in privezati se kaj
- lovimo (Twitter update UJELI") 15ega v Nairobi...kako in kaj sledi

Nekaj za nazaj

2009-12-15T20:32:00.004+01:00

Kerga smo ze danes, mogoce 12 al tu neki in zdaj napisat nekaj za nazaj? Mast se za vceraj pojma nimam kaj se je dogajalo. Od Bar Darja do Adisa sma rabla 2 dneva z vmesnim postankom v Debre Marcosu, ni kaj posebnega razen tega da sma sla na burger. Voznja z motorjem po Etiopiji pa terja kar nekaj spretnosti pa ne mislim kak se vozi motor. Ampak kak se izognit nesreci z lokalci, ker res nic ne gledajo ko preckajo cesto. Cesta siroka za dvopasovnico ampak placa za voznjo je pa bore malo, v bistvu je bol podobna sprehajaliscu. Hodijo gor pa dol ,malo pomenijo pol pa hitro preko ceste pa nic gledat, ni cajta za to. Smo meli kar nekaj , ne vem kaj ampak ni blo nic. Ampak Etipija ti da nekaj posebnega in problemi na cesti so kar hitro pozabljeni.Se vedno 16. al 15. , gremo se pelat.

kvaziPanorama s 3100m nadmorske

2864m v Etiopiji

NO(L)with"L"...Noel (JARovec iz GB), Borix, Joško v...

Taitu Hotel...nekateri veste kje v Addisu to je

moja gusarja...Slovenija gre naprej...smo dojeli

Mini servizzio pri Wim's Holland Overland House v Addisu

2 fletni

2009-12-10T19:28:00.001+01:00

O.K., ne bomo nalagali, ampak je blo lepo, ampak samo na pogled.
Gremo v druge vode , imam obcutek da imam nekaj dkg majn od zacetka potovanja. Vprasanje
zdaj je, kaj to pomeni? Beno, vsaka ti cast za tvoje motorsko znanje. 311 km grema na pumpo
in gamson tanka 16,5 samo , cmok pa 20! Glavno, da nekaj dnara prisparamo na Petrolu, ce
drugace ne gre, itak pa ga rabimo za polet.
Feder je montiran, Borix je po 10 dneh posta naredo celih 6 km po Adisu, mal so se mu roke
tresle, pa je rabo lokalno policijsko pomoc. Ceste zaprte kot za predsednika, baje se je
furo po mestu, mi pa itak ne vemo za kaj se gre. Po nekaj cajta smo spet skupaj z motorji,
nekaj mamo ze spet za popravit, postimamo in nabavimo vize za Kenijo.
Zdaj pa lovimo 16. totega mesca do Najrobija, pa se viza za Etiopijo nam kmalu potece, benti,
kaj pa zdaj! Bomo ze nekak porihtali, da bo stimalo, pa itak se vedno porihta tak kak more
bit.

Joskov twitter style:

- se malo pa pade 10000 km
- 60 dni potovanja, pol pa stejemo dolta
- naj bi bla avtocesta do Addisa, jok brate
- cesta do Marsabita ooo ???
- 10. in 15. pa zelo kratka, ni cajta

Tudi jug Tane je majkata

2009-12-10T19:21:00.004+01:00

viaKaapstad pisano skupaj

Thx Marko&Leon

struga via Modri Nil

Slovenija v mislih

Roei, 1. Izraelec z bicikleto WorldRound

Neimpresivni Blue Nile falls...razliko do popolnosti odzira elektrarna

McDaily...mmm gud v dandanes english

kriz z Lalibele - bron v 900letni cerkvi na jezeru Tana.

Kokle Staff

Kokle PR

Bar Ghionn - Tana hotel under

900 letna knjiga na ovcji kozi

Generalni neplan zavoljo nevsecnosti s popravili le pridobiva na popravkih. Dolina OMO je
zagotovo odplavljena, kot tudi jezero Turkana na SZ Kenije. OK, ze videno, zatorej prevelike
skode ni. A v Etiopiji smo odkrili jezero Tana, ki je tako na severu, kot na jugu enkratni
relax. A lot. Priporocilo nasih kolesarjev, Marka in Leona, je nevede usekalo na plodna tla
in glede na
blizajoci se vikend, smisel, da rineva v Addis ne obeta. OK, produzetak. Uf! Borix sredi poti
proti Blue Nile falls, kamor se odpraviva z lokalnim busom in druzbo simpaticne Kempie, katere
delo locira vecidel v Maroku, sporoci, da pricakuje dobrodoslo poslanico zvecer. Vleti dobesedno.
viaKaapstad se zopet pise skupaj. Bahir Dar je mestece, povsem spodobnega pridiha in Lake Tana je
zagotovo jezero nasega potovanja. Doslej. Skoraj vsa popotniska druzba prenocuje tu in bar nedalec
stran, na pomolu, je zalega novih prijateljev iz Etiopije. Da zavoljo dela Jugoslovanov iz casa
neuvrscenih kolnejo "kot voznik na cesti" je le priboljsek za smeh. Sobota, kot pise v nasem
dnevniku, napaka 404, the page can not be found. Kulturna nedelja, z obiskom ene izmed nebroj
cerkva (900 letnica) in iztokom Modrega Nila koraka proti pečenem krompirju spred sobe. Fanta v
einkauf, moja malenkost na elektriki. Nedelja, muzika brez vlakovnega ritma (klasicni etiopski
background tradicionalne glasbe) in se en perfekten dan. Decko iz omenjanega bara
dopolnjuje 18ico in ju3 via pici proti Addisu. Pozni, a bo ze. Insalah? Mah, se ze potrudimo,
da motorji dobijo dozo popravila pred vletom deklet 16ega.

Twitter style 6.12.2009:
- 9686 prevozenih kilometrov oz. ce je v povprecju motor tezak 340kg...3293240 prevozenih kgkm (3293kK gm)
- nosilci insalah zdrzijo do Nairobija
- v cast oslom, na katerih hrbtov se obraca kmetijstvo etiopije, nase Yamahe, z menjalnim
tecajem 1:34,5 vozijo z dvema Dp (Donkey power)
- ATM aka bankomat aka vednopraznamasinazaneedmoney ju3 morda pljune vsaj za racun hotela v 3eh dneh...30EUR
- 900 let stara bukla res izgleda stara, a le 379 let
- Borixova naj odlocitev...fly in Bahir Dar
- ju3 mopki via Addis, 2 dni, potem hard work po najboljsi avtocesti do Nairobija...Karo tribe, later
- Ministry of foreign affairs ju3 pritisne stempl na Orixov suspension. Maybe.
- Belgijci v OMO in ze nekaj casa posedujemo vizo in garantno pismo za Gent. Thx guys.
- Kisses to Lallibela

7.12.2009
- po 311km krasne voznje...kitajski asvalt je se svez in pekinezerji podtalno mocno spreminjajo
(tlakujejo) prihodnost Etiopije...na pol poti proti Adisu - Debre Marcos.

Grega

2009-12-10T19:15:00.004+01:00

WTF - World Tennis Friendshit

via Taxi

Taxi service

taxi btw stories, deklica na operacijo srca

Borix view Debre Damo

Boris maker & a friend from Polska

Ashanafi wajf homemade

abuse, no use

66% vremena na sliki

2 dnevni cmocki

2009-12-03T19:00:00.002+01:00

Debre Tabor kompanija

zadnja bremza no more

new brake

btw, to je blo easy

14 dni Etiopije in 7-13 dni do praznikov s kravato

2009-12-03T18:58:00.000+01:00

Ju3o, namenjeno odhodu iz, za mimoidoce pozabljenega mesta, Debre Tabor, se sprevrze
v "podaljsani vikend". Sklicujoc se na pozni prihod v mesto, ju3anje spoznanje, da je
kolateralna skoda na motorjih vecja kot pricakovano, rezultira, da popravilo, kot se za
gre, zahteva dodaten dan v mestecu. In se lotimo. Lokalcev, tudi polanglesko govorecih
ne manjka in nasvet za najboljsega varilca ne izostane. Na drugem koncu mesta, v "garage",
odvijejo zvito stopalko zadnje zavore, ki od montaze dalje deluje bolje kot doslej. Glihanje
na 100birr, polovicko, se mi zdi uspesno. Dan jemlje sapo in zamena za pomoc pri montazi
samooklicanega pomocnika, je pisanje pisma njegovi pen-frendici iz Avstrije. Mesto brez
turistov in celodnevna dneva henganja z lokalci so spet fantasticna izkusnja iz Etiopije.
Brez pretirane sentimentalnosti, zadnji dnevi, kot poprejsnji, nagibajo tehnico v smer,
da je Etiopija zavoljo prijaznosti, medsebojne pomoci med ljudmi, narave in vsesplosnega ugodnega
pocutja, trenutno drzava nasega potovanja. Izmenjava vsehmogocih naslovov bo prinesla
kaj si ga ves, a prijateljki pozdravi po etiopsko (mehka roka in trk z rameni, za dobre
znance dva trka, kdaj tudi poljub roke) delujejo pristno, kot nasmehi otrok ob cesti. "Stoneage",
kot imenujem kamenjanje pastirckov mimobezecih popotnikov so doba, ki za nas, ne obstaja. Nasa
biciklista Marko&Leon, George&Co lani in Roei, prvi Izraelec na poti s kolesom okoli sveta,
so temu fenomenu v Etiopiji neubezali. A, po danasnjem prihodu na jug jezera Tene, v Bahir Dar,
je zame obcutek se popolnejsi. OK, varjenje kaze prve znake slabega dela in dobra cesta do Addisa menda
pripomore k zdrzanju materiala do tam. Trenutno on the bank of the lake in pase
kupcati vtise iz celade in vobce. I feel Ethiopya!

- SMS Borixu: "Matr je fajn!"...uleteli response: "Mars!", s stresico
- Belgijci in Roei so v Addisu
- Od Toma, Kanadcana, je menda kaksen povedal stavek ze "via"
- US teacher, no name, nama je sprovajdala info whatabout around Bahir, ju3 vsekakor Blue Nile falls
(8birr za 1,3h voznje tjakaj)
- nedelja plan Addis, ponedeljek popravek neuspelega varjenja in deal o kako naprej...verjetneje kar
skip OMO in lovimo 15.12. nasega stetja Nairobi. Zakaj ze?

Grega

2009-12-03T18:56:00.002+01:00

Afriski pastel

cmok zeli na lepo cesto

kvaziPanorama

NoStoneKids

naslov: Shocks from hell

2009-12-03T18:55:00.000+01:00

Nekaj km asfalta, pol pa! Ze spet sma imela informacije cesta v redu, ni blema za voznjo.
Pol se pa je zacelo, cesta v izgradnji, obvoznice za vsakim ovinkom, razmocene ceste
pa terjajo roke na prezi. Ej, plan je bil, danes pridema v Bahir Dar. 300k i nesto, boma ze
naredla. Ja, pa ne bo slo tak zlahka. Cmok 1. zapelje malo s ceste, malo po svoje, hoce na
pravo cesto. Meni nekak uspe prevozit, mast, si mislim, kaki frajer, lani se pojma nisem mel
kak se vozi po asfaltu. Grema dalje pa postaja vedno bol ........ . Cmok gre se 2. po svoje,
zvije stopalko zadne bremze, oj, kaj pa zdaj! Grema se malo mehanika, rocka gre stran pol
pa brez zadne bremze. Zdaj pa mama res zadost vsega, nic vec po obvoznicah, grema kar na
glavno cesto. Malo nas cudno gledajo kaj se grema, ni druge, ce hocema se kam pridet dans.
Z lokalnim serifom se zmenima, da lahko vozima po bodoci avtocesti.
Kar posteno utrujena pridema do Debre Tabora, zadost je za danes. Blatna, zejna,lacna, pa se
kaj bi se naslo, poiscema hotel in si cestitama za danasno voznjo. Kaki so pa nosilci
kovckov pa je ze druga zgodba!!!

Joško

2009-12-03T18:50:00.003+01:00

cerkev st.9

Doktorat opravljen...desno tarmac

Josko&nenosni nosilec

Lalibela family...33procentov

Marta in pink

turning into nosilec back

vialalibela

Lalibela, le 1 dan

2009-12-03T18:49:00.000+01:00

Zaenkrat še v upanju, da v Kenijo uletimo čez dolino Omo, te dni izgublja
realno podlago. Dež tam doli in tudi v Lalibeli ga ne šparajo, temu močno prikimava.
Po nastanitvi v Kemden hotelu, kjer smo v dveh dneh postali prava kompanija,
Joško najde prvega padlega borca z dizertacije po offroadu (luk foto). In ko zvečer
s fanti razpredamo o tistem, uletijo eni prav simpatični čudaki. Naglas je
že pravi, še en "jeb%&@$" vmes, pa smo Slovenci pofočkani. Janin Klemenčič s klapo jo mahajo
povprek Etiopije letos in 20.3.2002 se beleži v lokalnem koledarju. Skupno ju3anje kafe in
lep spomin na dvojino, potem gremo z lokalnim vodičem (vse ostale vseznalce tu policija nič kaj
od oči pobaše v zapor) do najboljšega edinega mojstra varilca. Operacija uspela, sledi kulturni dan.
Cerkvice so res nekaj posebnega, a čar še vedno pritisnejo ljudje s pesmijo in ploskanjem v
dotičnem ambientu. Kako prišparati za vstopnino, ki je v letu narasla za 200%...se da.
Popoldansko učenje in pomoč pri domači nalogi natakarju, po kosilu, v filiali našega hotela in bodi
dovolj do zvečer.
Misija izvedljivo: posnetek in pismo za brata, ki živi v JAR (Kaapstad) od njegove družine.
Zgodba predolga za opis, a če si predstavljate hrepenenje po boljšem življenju in stremeti
za tem od 14ega leta dalje, ter v nadaljnjih 12 letih skozi svašta le prilezti do JARa in končno
tudi uspeti v sanjah...in nenazadnje kako o sebi sporočiti staršem, kjer poštne številke ne obstajajo.
Danes pošta tudi v Lalibeli vsaj je.

Grega

2009-12-03T18:43:00.003+01:00

Debre Damo na striku

izhod v zadnji tretjini slike

konjska in kravja moc

neobstojeca pot za PH

ovinki za gust

ride

together again in Gonder

via Kaapstad s presledkom!

2009-12-03T18:38:00.000+01:00

Potem, ko je Orix odpovedal poslušnost, se viaKaapstad do nadaljnjega piše via Kaapstad.
Z Joškotom jo po planirani poti drgneva dalje, le datumski približki tudi približkom več
ne ustrezajo. Etiopija je velika in kot že poprej dognano, lokalne informacije o cestah
veljajo kot slovenska vremenska napoved. Sicer je pa sanjsko. "Ride" na nevemkatero potenco
in okolica, da bi za vsakim ovinkom postal za fotko. Po Wikru, kjer Borix s svojo karavano
navsezgodaj preseneti
za jutranjo "buno" in zatem dnevno dozo 300k pristaneva pri odcepu za Lalibelo. Mesto za pozabo,
a zjutraj tankava full, brez pregovarjanja. Do sem je zaradi velike fešte v Aksumu in poznanstev
taksistov s črpalkarji vsak liter vreden svojega oltarja.
105 km. Mala malica, cesta je baje en sam kitajski asvalt. 35km...teza potrjena. Nadaljnih 70..hkm,
dečko iz 4WD, ki je ravno odvijal na pot, je rekel, da je cesta nova. Tudi T4A (tracks4africa),
GPS karta
kaže, da je tod možno priti. Res je. Vsled vsemu skupaj spišem le, da sva dr. Jože in dr. Grega,
PHD iz terenske vožnje opravila z odliko. In da cesta v deževnem obdobju ni prevozna...
Afrikan roads, knock, knock.

Grega

Se nekaj slikic s poti

2009-12-03T09:35:00.004+01:00

Koncno nasel spodoben internet v Ras hotelu! Dekleti moji, se spomnita?
Danes koncno prihaja moj amortizer, ze komaj cakam, da spet zaropota motor.

Najbolj sveze informacije o ekipi so naslednji: prenocujeta v Bahir Darju-STOP

Ziva in zdrava-STOP. Polomljeni nosilci posvasani-STOP. Jutri na pot-STOP.

Sam imam ze poln kufer svaljkanje po Addisu. Saj mi ni nic hudega, se Belgijci

so uleteli, ampak to ni to!!!!! Kje stanujem mi je nerodno povedati, tko je nobel.

Se kar krivega pocutim....sej bo....

Evo oblubljene slikce:

ocitno ne bo slo, bom Kristi poslal via mail

Vse lepo enkrat mine ali , vedno so nova obzorja!

2009-12-02T20:02:00.001+01:00

Zgodilo se je tisto, kar si na taki poti najmanj zelis, vendar se menda zgodi slej ko prej! Vsaj tako so govorili izkuseni, od sedaj naprej tudi mi! Po Gonderju smo le izkusili prave radosti gorskih cest. Pokrajina
ponuja prekrasne poglede, pa kaj ko je treba gledati ”pod noge”! Samo trenutek nepazljivosti je bil potrben, pa je bila ena luknja prevelika za moj amortizer. Neusmiljeno je zaropotalo in za nekaj casa je bilo konec motoriranja zame. Crknil je amortizer, kot ze marsikateri na taksni in verjetno tudi na tej poti. Saj amortizer se vedno dela, samo povezave z nihajko nima, se je enostavno zlomila. Ne gre vec naprej! Ni bilo potrebno vec kot 10(deset) minut, ze smo bili dogovorjeni za prevoz. Poceni res ne bo, saj je do Addisa 1300km, ki je ena redkih destinacij tudi za DHL. Nic, na pot bo treba! V Axumu se se enkrat srecam z ekipo, vecer zakljucimo spet v zanimivi druzbi popotnikov, prespimo v simpaticnem, poceni hotelu, zjutraj pa zgodaj na pot. Mini bus postane najboljse prevozno sredstvo tistega tenutka in se naslednjih stirih dni. Ja, stiri dni je trajala pot do Addisa, vendar sem dozivel severno Etiopijo iz druge perspektive. Voznik Ashanafi( v aramejscini pomeni prvi –vodilni), skrbi zame in motor kot za zaklad. Pa saj tudi je, pa zame tudi! Med voznjo sprejema tudi druge potnike, saj dodaten zaluzek ni odvec. Tako spoznavam njega in potnike, ki se menjavajo iz kraja v kraj. Prvi obcutki o Etiopcih se potrdijo in se potencirajo! Krasni ljudje, prijazni, gostoljubni, topli, nezni, ene slabe izkusnje doslej. Na poti gremo po sveto voda iz samostana Dobre Damo, na katerga se lahko samo spleza po vrvi, kakih 20 m visoko. ”V Adigradu je pa moja druzina, bi sel z mano, da jih spoznas?”, me sprasuje. Ja seveda, gremo! Ze 14 dni ni bil doma, mora delati, saj bi rad kupil ”novi” avto, ta je ze dobro uhojen in starejsi kot vsaka najstnica! Lepo urejeno hiso ima ta model, cutiti je podjetnost in vizijo, kaj hoce. Ima zeno, ki pripravi enkratno indziro, pa kavo po predpisih, sinova skaceta na besedo, cutiti je red in pogledi svigajo med njima. Vesela sta snidenja. Pogleduje na uro, naprej bo treba. Pomislim, saj sem vendar jaz narocnik fure! “Ashanafi, a bi nocoj prespal doma?”ga vprasam.
Zaiskri se mu v oceh:”Kaj, a res, se ne mudi, je res mozno?” Seveda potrdim, takrat skoci do mene, me zacne objemati in se zahvaljevati. Zeni pa:”Daj, zahvali se farindziju!”, ko dojame, kaj se dogaja, se tudi njej zasvetijo oci in se zacne tudi ona zahvaljevati.

OCVIREK:
Tisto noc je bil morda spocet verjetno edini Boris v Etiopiji. Tako me obvesti Ashanafi da bo ime otroku, ce bo...

Ob vsaki priloznosti mi pove kako dober clovek sem, pa saj vem kako je, ce zi dolgo casa od doma.
Med potjo spoznavam ”sofersko” kulinariko, pijaco, buno-kavo, zijam naokoli in pogresam voznjo z motorjem. Zvecer zmatran ko vol, samo jaz od sedenja v kombiju, padem v posteljo in zaspim do zore, ko je treba naprej. In tako do Addisa, kjer se ponovi gostoljubna scena pri druzini zenine sestre. Motor je seveda ves cas na varnem in ne predstavljam si, kako bi prepeljal motor v Addis na kamionu-kamionih, kar bi bilo bistveno ceneje. Ali pa tudi ne?! Na koncu se izkaze, ko se vedno doslej, da je ze moralo tako biti! Insalah?! Trenutno sem pri Tue Nilsen-u, ki je gostoljubno odstopil garazo in depandanso, dokler ne popravim motor. Amortizer prihaja in ekipa tudi, pogresam ju!

Boris

2009-11-24T21:05:00.005+01:00

What are the odds?

2009-11-24T21:04:00.000+01:00

Marko lani kolesari preko Mozambika nizdol... Spozna tuživečega Švicarja, katerega z Leonom
obiščeta letos na svoji poti preko Etiopije, Kenije, Ugande, Ruande, Burundija. Mi doslej srečamo 1ega
bikerja...guess who. Švicarja na poti iz v prejšnjem postu omenjenega kempa. Zvemo za Marka&Leona.
Z Belgijci zavoljo menjave denarja skupaj uletimo v Gondor. Banka, čeki, dobra ura in pol...vmes pa...
Marko in Leon. Ni da ni. Prava modela za celodnevno... družbo. Zbašemo se v isti guesthouse,
cene, ki denarnico puščajo polno, pica, ki od naročila do dostave šteje nekaj vmesnih naročil in čas, ki
je v Etiopiji itak v drugem štetju. 15. november 2002 in 6 ur za našo uro je to štetje nagrmadilo doslej.
Ju3 odpikavamo proti samostanom severno in za priboljšek...jah, v Gondor prispeta JARovca,
Sebastian in Grant, accopanied by Tom&Natalie. Belgiums so začenši danes
na dvo, ne 7dnevnem hajkanju v Simienu in po Gondorju so danes postali ravno toliko, da so "naši prišleki"
zvedeli za naš whereabout.

Twitter style:
- Grant je verjetno na 60 urnem treatmentu za Malarijo, a je danes že kot se šika
- vsi novodospeli so na naroči, počakaj uro in dober tek pici v mestu
- Joško kuha špagete
- Borix po kilinaricnih extravaganjah v K&T kepmu le cecka česen v zeljno solato
- Marko in Leon, komplet enih fejst decov, sta cca 100km ahead
- padlo je 13 kapelj dežja in mislim, da vse na računalnik
in nenazadnje: SSSSLLLLLLLLOOOOOOOOOOOOOOOVVVEEEEEEEEEEENNNNNNNNNNNIIIIIIIIJJJJJAAAAAAAAA
gre naprej.

Hvala g. Marku Primožiču iz Škofje loke za free charge ščite za luči naših mopedov!

gregagonder

Detour za sanje

2009-11-24T21:03:00.000+01:00

Popotniški info v Khartoumu priporoči detour slabih 50km proti Lake Tana, kraj Gorgora, kemp Kim&Tim.
KOnkretno utrjen makadam in dokaj divje prekopicevanje čez skale iz vasi do kempa nas pripelje na
dream spot za relax. Telefoni prvič ne lovijo, internet je 100km stran, bencinska črpalka (rezervnih)
40km. Kemp je njuna ideja, ki jo uresničujeta s pomočjo nekaj vladnega denarja (Dutch) in v
doglednem času postaja samoohranitvena enota, ki bo s pomočjo prihodka soinvestirala v projekte za
lokalni ravni. Uf, stavek za prolog v nočno moro... Nevertheless, kopanje, kanu, kuharija in
mir...in...in...Prvi res relax občutek na potovanju, ko zvečer misli dejansko najdejo zemljo za
dobro seme. Dan 2 v kempu. Joškov motor ponovno pali na knof, Borixov carbureator je prepihan in morda
odslej ne bo več problemov z vožnjo v hrib, moj CMOK, kot ostala dva (ORIX&GAMSON), dobijo zaščito za
luci pred kamni in raznimi "debrees", ki jih etiopska mularija s fračami ali manual mečejo v bičikliste in motoriste.
Nič spodobno kratek večer zaključimo z zdravico za naše nogometaše, gremo ujeti sanje za spanje. Mislim, da
je minilo dobrih 8 minut, OK, 9, da je "restaurant", ki smo ga doslej imeli povsem zase, zaživel v
skupni slovensko-belgijski maniri. Nedelja je bila, kot se za nedeljo spodobi in da ne ponavljam
povedanega, kemp res seka. S fanti se ne poslavljamo več zares, ker glede na njihov tempo in
preurejanje route-plana gotovo nabašemo še par prijetnih večerov dolgrede. viaGonder...

Grega

Zastekali na meji

2009-11-24T21:02:00.000+01:00

Caka nas kar nekaj km do meje,jutranje pospravljanje gre hitro in zares gremo proti
Etiopiji. Moj Gamson malo zakaslja, kasneje se izkaze, da bo treba motor malo porinit.
Po prvem postanku in malo pocitka se spravimo na motore, hocem vzgat motor pa nic od
tega. Akumolator je povn, hej, kje je problem? Ja, ni druge, bo treba porivat, sonce prav
fajn pripeka, bomo ze porihtali zadevo. Cesta in pokrajina se spreminjata, nic vec ravnih
cest in peska. Koncno prispemo do meje z Etipijo, v kraj Galabat. Bencin iz kant je
1x drazji kot v ostalem delu Sudana. Ura je 4 popoldne, gremo rihtat papirologijo.
Prvo zadevo zrihtamo kar hitro in imamo upanje, da se danes prestopimo mejo.Ja, malo morgen,
bomo danes preko. Zasteka pri karnetih, vzrok pa je vecerna molitev in odbojka na mivki.
Koncno nam povejo, da dobimo papirje jutri zjutraj. Denarja nimamo vec, ja kaj pa zdaj.
Nafehtamo policaje za spanje, pa se motori so na varnem. Zacutimo pravo Etiopsko vzdusje
in tudi prvo fehtanje otrok. Malo se sprehodimo, spijemo nekaj cajev pa mars na spanje.

Joško

Etiopija, prihajamo!

2009-11-24T20:59:00.001+01:00

Po lenarjenju v Kartumu, smo se le skobacali proti meji z Etiopijo.
Po vec kot enournem krozenju po Kartumu smo le nasli pot proti jugu,
ki se je izkazala za napacno. Nabasemo na cesto v izgradnji, ki je
mehka in super neprijetna za voznjo. Mene v mehkem pesku malo prpa,
prevrnem se, Grega vozi preblizu za mano, zato se zaleti v moj motor.
Njemu se povije balanca, meni pa polomi zadnji blatnik, tako da je sedaj
povezan s plasticnimi vezicami, kar zaenkrat funkcionira vec kot dobro.
Porihtamo in nadaljujemo, po kaksnih 30 km se izkaze, da je le nekaj km
stran krasen asfalt. Se enkrat srecamo JARovca-biciklista, za
katera mislimo, da ju srecujemo zadnjic. Kako se zmotimo, se ju bomo srecali!
Pridemo do Wad Madanija, kjer nabavimo krasno goveje
meso, kasneje peceno kot tapravi stejki na zaru v puscavi, ki nam se
enkrat nudi krasno prenocisce. Takorekoc sredi noci zvemo da gre Slovenija
naprej, za slavje preutrujeni, zato si obljubimo, da nadoknadimo v Etiopiji.
Tudi to se potem zgodi, ampak o tem v drugi zgodbi.

Borix

Nasa kompanija na poti...

2009-11-18T08:06:00.004+01:00

Belgijci...po tej objavi in slovesu verjetno zadnjic skupaj...

Belgijec in Finka, backpackerja iz Khartouma

Biciklista iz Juzne Afrike...danes slovo 1x na poti, ko imamo rezerviran caj za slovo

Twitter style

- Joskovo koleno je skoraj v polni formi
- vecerja ko bok, skupaj z cokoladnim fonduejem...cokolada iz Belgije, mnjami
- Belgijci danes popravljajo tank in s hajkanjem po Simienskih gorah izgubijo track za nami
- sestavili perfektno pot...casa dovolj...gremo v hribe in na *gravel road*
- simpaticna biciklista iz JAR sta ze na poti
- tekmo, ki je danes, preskocimo...priporocilo UN info centra

Lepe, soncne pozdrave iz nic kaj svasta posebnega Khartouma, a z lepimi spomini iz njega naprej...